| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE SODOBNE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V POUK SLOVENŠČINE
Mateja Pogorevc, 2009, diplomsko delo

Opis: Pristop k učenju maternega jezika se skozi obdobja spreminja in danes tudi tu veliko vlogo igra sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) oziroma računalnik. Vključevanje sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk slovenščine je tema istoimenskega diplomskega dela, katerega namen je bil raziskati razširjenost uporabe sodobne IKT na omejenem vzorcu učiteljev slavistov, ki učijo v osnovnih in srednjih šolah. Odgovorni organi nudijo učiteljem ustrezne možnosti nadgradnje znanja, izboljšuje se tudi opremljenost učnih prostorov. Vzporedno s postopnim vključevanjem IKT v pouk slovenščine tečejo prenove učnih načrtov, ki so bile nujno potrebne. Spoznanja te študije, ki temeljijo na rezultatih anketnega vprašalnika, so se izkazala za vzpodbudna. V raziskavo je bilo zajetih 50 učiteljev slovenščine s štajerskega področja Slovenije. Anketirani vključujejo sodobno IKT v pouk slovenščine, kar potrjuje že dejstvo, da si pri pripravi na pouk redno pomagajo z Wordom in svetovnim spletom. Kljub generacijskemu prepadu v obvladovanju sodobne IKT, ki ga je povzročil hiter napredek računalniške znanosti v zadnjem desetletju ali dveh, je mogoče trditi, da so učitelji slovenščine zadovoljivo usposobljeni. Računalniška pismenost predstavlja izziv, ki so ga pripravljeni sprejeti kot pot do novih znanj ter bolj kakovostnega načina dela.
Ključne besede: Ključne besede: sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, slovenščina, pouk, računalnik, učitelji, slavisti, slovenisti, računalniška pismenost, diplomska dela.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3896; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (409,86 KB)

2.
KULTURNE DEJAVNOSTI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Tina Baumhakl, 2009, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem želela preučiti stanje na področju kulturnih dejavnosti v devetletni osnovni šoli v tretjem triletju. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike med mestnim, primestnim in vaškim okoljem pri načrtovanju in izvajanju kulturnih dni. Kulturna vzgoja temelji na poglobljenem delu v okviru umetnostnih predmetov (slovenščina, likovni pouk, glasbeni pouk, različni izbirni predmeti s področja kulture …), ki naj bi poleg kognitivnega znanja s področja umetnosti razvijali učenčeve umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. Kulturne dejavnosti sodijo v okvir dni dejavnosti. So tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vkljucena v predmetnik osnovne šole. Gre za organizacijske in didaktične oblike, ki naj bi omogocale nadaljevanje, poglabljanje in samostojnejše ustvarjalno dopolnjevanje dejavnosti pri pouku jezikovno-umetnostnega področja v povezavi z drugimi predmeti, interesnimi dejavnostmi učencev in z njihovim samostojnim delom.
Ključne besede: kulturne dejavnosti, kulturni dan, slovenščina, osnovna šola, kulturna vzgoja, umetnostna vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2339; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (446,81 KB)

3.
PRILJUBLJENOST IN UPORABA PROBLEMSKEGA POUKA V IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAH
Katja Kržičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem skušala prikazati priljubljenost problemskega pouka pri pouku književnosti, in sicer tako med učitelji, kot tudi med učenci ter hkrati tudi ugotoviti, kako pogosto učitelji dejansko to metodo poučevanja tudi izvajajo. V teoretičnem delu je predstavljena definicija problemskega pouka, kot ga vidijo različni strokovnjaki, nato pa še njegove prednosti in slabosti, metode problemskega pouka, pomembnost problemske situacije ter kakšna je vloga učitelja in kakšna učenca pri izvedbi problemskega pouka. V empiričnem delu so predstavljeni namen diplomske naloge, raziskovalna vprašanja in hipoteze ter metodologija. Najobširnejši del diplomskega dela pa je interpretacija, narejena na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili učenci in učitelji slovenščine na štirih osnovnih šolah v moji okolici. Tu so grafično prikazani rezultati večine vprašanj, ki so bila zastavljena anketirancem, ter nato podani še komentarji. Pri učencih so rezultati grafično prikazani tudi glede na spol in njihov učni uspeh. Ob koncu analize vprašalnikov sledi še primerjava odgovorov med učitelji in učenci. V sklepu diplomske naloge je ugotovljeno, da je problemski pouk med učenci priljubljen in si želijo, da bi ga njihovi učitelji pogosteje izvajali, ti pa ravno tako izražajo željo, da bi lahko večkrat pri pouku uporabili to metodo, vendar pa jim to pogosto onemogoča pomanjkanje časa.
Ključne besede: slovenščina, književnost, problemski pouk, učitelj, učenec, diplomsko delo
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 4377; Prenosov: 989
.pdf Celotno besedilo (672,84 KB)

4.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3789; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Branje in bralna motivacija učencev v osnovni šoli
Andreja Vintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje je zelo pomemben del človekovega življenja in delovanja, saj nas spremlja na vsakem koraku. Gre za dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje in učno uspešnost, vendar se pravega pomena branja zavemo šele kasneje. Učenci v osnovnih šolah knjig ne berejo veliko, k branju teh pa jih v večini motivirajo predvsem zunanje oblike motivacije, ki jim obljubljajo nagrado, zaradi katere se dobro počutijo. Takšna oblika motivacije ima le kratkotrajen učinek, zato je pomembno, da učenci razumejo pravi pomen branja knjig in pričnejo v njih uživati in ne berejo samo zaradi zunanjih spodbud ampak tudi lastnega interesa in radovednosti. V uvodnem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča s področja motivacije, branja in bralne motivacije. Predstavili smo splošne značilnosti, motivatorje in dejavnike branja, vrste in tehnike branja, učno motivacijo, spodbujanje bralne motivacije in različne teorije, ki predstavljajo predpostavke za empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učenci 6. in 9. razredov na Osnovni šoli C. Prikazani podatki o pogostosti branja, bralnih interesih in navadah, odnosu, spodbujanju in upadu branja ter težavah pri branju veljajo samo za omenjeni vzorec, zato rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci knjig ne berejo vsak dan, a branju pripisujejo pozitiven pomen, saj v večini berejo predvsem zaradi sprostitve in pridobivanja novih informacij, vendar to kaže tudi na to, da ga ne povezujejo z učenjem, poleg tega pa se, kljub učiteljevim spodbudam, interes za branje z leti šolanja zmanjšuje in vse pomembnejše postajajo druge oblike dejavnosti.
Ključne besede: motivacija, branje, bralna motivacija, učenci v osnovni šoli.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4505; Prenosov: 884
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

6.
SODOBNI POUK SLOVENŠČINE OB UPORABI INTERAKTIVNE TABLE
Mateja Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraževalna tehnologija, ki je odražala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje stoletje je na področje vzgoje in izobraževanja prineslo vrsto tehničnih pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika in interaktivne table. Vzporedno s pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je začelo tudi raziskovanje njihovih učinkov. Pri sodobnem poučevanju je uvajanje novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk. Inovacije predstavljajo izziv dosedanjemu sistemu izobraževanja in vzgoje in so poleg učiteljeve in učenčeve ustvarjalnosti najpomembnejši dejavniki razvoja in prihodnosti pouka. Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj poleg govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Pouk, izveden z več mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori in opisuje stvari. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev. Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več. To je nova tehnologija, ki združuje interaktivno tablo, računalnik in projektor. Uporaba interaktivne table daje motivacijski zagon tako učiteljem kot učencem, pri pouku ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje. Zavedati pa se moramo, da doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ni bilo nikoli v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov. Še tako kvalitetno učno sredstvo pa ne bo doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne povezuje v izbrane učne metode.
Ključne besede: interaktivna tabla, učna sredstva, učni pripomočki, sodobno poučevanje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, pouk slovenščine
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4234; Prenosov: 583
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
BRALNI INTERESI IN BRALNA MOTIVACIJA UČENCEV V OSNOVNIH ŠOLAH NA PODROČJU VZHODNE ŠTAJERSKE
Irena Grašič Arnuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava bralne interese in bralno motivacijo učencev v osnovnih šolah na področju vzhodne Štajerske. Temelji na teoretičnih spoznanjih, dokazanih s praktičnimi izsledki in podkrepljenih z izvedbo ankete ter njeno analizo. Slednja govori o tem, kakšna bralna motivacija se uporablja in izvaja pri otrocih od rojstva do konca osnovne šole. Bralni interesi so v današnji družbi zelo različni. Odvisni so predvsem od okolja, v katerem posameznik živi, motivacije, ki jo dobi za branje, in tudi od vzgoje v otroštvu. Dejstvo je, da so za otrokov bralni razvoj potrebni že starši, ki otroku posredujejo prvi vtis o branju in knjigah ter mu le-te tudi približajo. Prvo pomoč dobijo od vzgojiteljev v vrtcu in vseh ljudi, ki se gibljejo ob otroku, ko odrašča, in sicer od staršev, vrstnikov ter okolice. Šele kasneje pridejo na vrsto učitelji - kot strokovni delavci, ki so za to izobraženi. Rezultati izvedenega anketiranja učencev so pokazali, da učenci v šolah, kjer sem izvedla anketo (tako v šoli kot v prostem času) zelo malo berejo. Učenci svoj prosti čas raje izkoristijo za ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije, redki pa se raje, kot da bi posegli za kakšnim dobrim čtivom, ukvarjajo s športom. Na drugi strani pa izjave učiteljev dokazujejo, da se trudijo branje učencem čim bolj približati in jim vzbuditi zanimanje zanj, in sicer z aktivnimi učnimi metodami dela ter motivacije pri pouku slovenščine.
Ključne besede: Ključne besede: bralni interesi, bralna motivacija, pouk slovenščine v OŠ, učni cilji za izboljšanje zanimanja za branje, starši, učitelji, šola.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 3373; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (714,10 KB)

8.
BRALNA MOTIVACIJA V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Koser, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja tri široke teme: branje, motivacijo in bralno motivacijo, ki se med seboj povezujejo. Posebej je izpostavljena bralna motivacija pri učencih (od šestega do devetega razreda) in učiteljih slovenščine na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na zaključek (oz. sklep). V teoretičnem delu je najprej podrobneje prikazana opredelitev branja, vrste branja, bralni razvoj mladega bralca, bralna značka, dnevnik branja in bralna društva. Sledi večje poglavje o motivaciji, tipi motivacije in štirje splošni pristopi k motivaciji. Zadnje poglavje teoretičnega dela zajema bralno motivacijo, v katerem je predstavljena notranja in zunanja bralna motivacija, povezanost bralne motivacije z bralno/učno uspešnostjo, povezanost bralne motivacije glede na spol in starost učencev ter na koncu še dejavniki bralne motivacije učencev v osnovni šoli. S pomočjo dveh različnih anketnih vprašalnikov (Anketnik 1 za učence in Anketnik 2 za učitelje) smo prišli do rezultatov, ki kažejo na to, da učenke zgoraj omenjene osnovne šole berejo pogosteje kot učenci. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (od 6. do 9. razreda). Za učitelje smo prišli do spoznanj, da jim je bralna motivacija zelo pomembna in jo iz tega vidika najverjetneje tudi zato pogosto uporabljajo.
Ključne besede: branje, motivacija, bralna motivacija, pogostost branja, osnovna šola
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2376; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (966,53 KB)

9.
Delo z učenci z motnjami branja – dislektiki pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole
Simona Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Delo z učenci z motnjami branja — dislektiki pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole se v prvem delu posvečamo teoretičnim izhodiščem opredelitve disleksije, področjem in značilnostim dislektikov, odnosom med starši in otroki, odnosom šol do dislektičnih učencev in usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč smo z deskriptivno, zgodovinsko in komparativno metodo izhajali iz spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušali zajeti vse teoretične ravni poučevanja otrok z dislektičnimi težavami. V empiričnem delu naloge pa smo na osnovi vprašanj, zajetih v intervjuju, opredelili raziskovalne hipoteze in jih s pomočjo preučene literature v teoretičnem delu tudi potrdili ali ovrgli. Intervjuvali smo tri učiteljice slovenščine, ki poučujejo učence III. triletja v različnih osnovnih šolah. Naš namen je bil prikazati dejanski potek usmerjanja dislektičnih učencev in uporabo tehnik prilagajanja pri poučevanju ter ocenjevanju dislektika pri uri slovenščine v III. triletju osnovne šole. Želeli smo ugotoviti dejansko osveščenost učiteljev o disleksiji in zanjo značilnih težavah. Prav tako smo v empiričnem delu naloge predstavili nekaj gradiva, ki ga uporabljajo pri dislektikih na eni izmed osnovnih šol v okolici Maribora. Predstavili smo nekaj vaj, delovnih listov, zapis miselnega vzorca in primerjavo običajnega ter prilagojenega preizkusa znanja.
Ključne besede: učenci z motnjami branja, dislektiki, učenci z učnimi primanjkljaji, osnovna šola, tretje triletje.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 3089; Prenosov: 992
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

10.
MOTIVACIJA PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI V SREDNJI ŠOLI
Maja Hanžekovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti in raziskati motivacijo pri pouku književnosti v srednji šoli. Motivacija za učenje je izraz za vse vrste motivacij v učni situaciji in obsega vse, kar daje pobude za učenje, ga usmerja ter mu določa intenzivnost, trajanje in kakovost. Učitelj lahko bistveno vpliva na učno motivacijo učencev, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi starši, prijatelji, vrstniki … Na motiviranje učencev pri pouku književnosti lahko učitelj vpliva s svojim vodenjem razreda, z ustrezno komunikacijo, z raznolikim motiviranjem učencev na začetku učne ure, uporabi lahko različne strategije in sredstva za dviganje notranje in zunanje učne motivacije, pomaga pa si lahko tudi z uporabo določenih pripomočkov in sredstev. Bralna motivacija je nadpomenka za različne motivacijske dejavnike, ki človeka spodbujajo k branju, bralnemu procesu pa dajejo smisel in tako pomagajo posamezniku vztrajati do cilja in povečajo njegovo željo, da bi bralno izkušnjo še ponovil. Za razvijanje bralne motivacije v šoli in razredu so pomembni različni dejavniki: učitelj kot bralni model, glasno branje učencem, dostopnost raznolikega bralnega gradiva, možnost izbire bralnega gradiva ter pogovori in druženje ob knjigah. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo podrobneje preučili učno motivacijo, motiviranje učencev v šoli, motivacijo pri pouku književnosti ter motivacijo za branje. V empiričnem delu diplomske naloge bomo raziskali, ali se učitelji književnosti trudijo vplivati na povečanje učne motivacije učencev, na motiviranost za sodelovanje pri pouku ter na bralno motivacijo učencev. Zanima nas tudi, kakšen učinek imajo določena sredstva zunanje učne motivacije na učence, kakšne so bralne in učne navade učencev ter njihovi predlogi za izboljšanje pouka književnosti.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, motiviranje učencev v šoli, motivacija pri pouku književnosti, motivacija za branje.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2970; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (803,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici