| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Otroci živijo s knjigo
Jože Lipnik, 1987, strokovni članek

Ključne besede: slovenski jezik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 337; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Simpozij didaktikov slovenščine
Jože Lipnik, 1992, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: metodika pouka, slovenščina, didaktika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 607; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Umetnostna smer v šolski interpretaciji
Jože Lipnik, 1993, strokovni članek

Ključne besede: književna vzgoja, slovenščina, osnovne šole, srednje šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 739; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

5.
UPORABA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI NA IZBRANIH OSNOVNIH ŠOLAH (V 7. IN 8. RAZREDU)
Jasna Jelušič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana uporaba didaktičnih pripomočkov pri pouku književnosti v 7. in 8. razredu na dveh izbranih osnovnih šolah. Obravnavana tema temelji na teoretičnih spoznanjih, podkrepljenih z izvedbo dveh raziskav ter njuno analizo in primerjavo. Dandanes si pouka oz. procesa izobraževanja ne moremo predstavljati brez uporabe številnih didaktičnih pripomočkov, ki nam močno olajšajo proces pridobivanja znanja. Profesorji slovenščine opažajo, da je v zadnjih letih prišlo do upada zanimanja za književnost in za branje književnih del na splošno. Kljub porastu različnih didaktičnih pripomočkov za pouk književnosti, je književnost pri učencih nepriljubljena. Strokovnjaki ugotavljajo, da so vzroki za nepriljubljenost: nemotiviranost za branje, nerazumevanje besedil, prevelika količina besedil in velik porast uporabe svetovnega spleta, kjer lahko učenci najdejo marsikaj. V času opravljanja pedagoške prakse smo ugotovili, da se mnogi učenci pri pouku uporabljajo didaktične pripomočke, ki jim olajšajo učenje književne snovi. V sklopu diplomskega dela želimo ugotoviti, katere didaktične pripomočke učenci uporabljajo, kdaj jih uporabljajo in katere pripomočke največkrat uporabijo v vseh fazah pouka književnosti (razen motivacije). Isto želimo izvedeti tudi za učiteljice slovenščine. V sklopu tega pa nas zanima tudi, če prihaja do razlik med mestom in podeželjem.
Ključne besede: didaktika, književnost, didaktični pripomočki, osnovna šola, 7. in 8. razred.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 2466; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

6.
Madžari - naši državljani
Jože Lipnik, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: dvojezično šolstvo, Madžari, manjšine, strpnost
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1653; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Pomen branja za celostni razvoj mladostnika
Barbara Nemec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z branjem učencev v osnovni šoli. Avtorica želi pokazati, na kakšen način lahko spodbujamo otroke, da bodo lažje in z večjim veseljem brali. V prvem delu naloge predstavi pojme, ki so pri analizi tega problema potrebni (vrste branja, vrste besedil, bralne stopnje, bralne sposobnosti) in predstavi učni načrt. Pomembno je tudi četrto poglavje, v katerem podrobneje predstavi pouk književnosti, predstavi potrebne kompetence učitelja in vlogo staršev. V drugem delu je izvedena analiza vprašanj, ki so zapisana ob besedilih v berilih. Ugotavlja, na kakšen način spodbujajo mladega bralca in ali so vprašanja primerna za določeno starost učencev. Na podlagi analize potrdi, da je učni načrt primeren in da so izbrana berila primerno zastavljena, da je mladi bralec dobro usmerjen h kvalitetnemu branju.
Ključne besede: branje, učni načrt, učitelj, berilo
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1557; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (556,64 KB)

8.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 4400; Prenosov: 998
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
BRALNE NAVADE UČENCEV TRETJEGA TRILETJA V OBČINI ORMOŽ
Ksenija Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. V diplomskem delu obravnavamo bralne navade učencev tretjega triletja v občini Ormož. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelimo, kaj je to branje ter opišemo bralne sposobnosti učencev. Teoretično opredelimo tudi vrste branja, bralni razvoj, bralno motivacijo, bralno pismenost, bralno značko ter projekt Šolsko leto knjige. V empiričnem delu smo poiskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezane z bralnimi navadami učencev tretjega triletja. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko in kaj berejo ter njihov odnos do leposlovnih del. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali in koliko obiskujejo knjižnice. Ustavili smo se pri domačem branju ter bralni znački. Anketo smo izvedli na štirih osnovnih šolah občine Ormož. Rezultati kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu med fanti in dekleti. Dekleta berejo pogosteje kot fantje. Učenci najraje berejo revije in časopise, od leposlovnih del pa dramska besedila. Pri učencih je eden najpomembnejših dejavnikov za izbiro knjige zanimiv naslov. Največ učencev si knjige izposoja v splošnih knjižnicah. Učenci imajo negativen odnos do obveznega domačega branja. Pri bralni znački radi sodelujejo, vendar fantje manj kot dekleta.
Ključne besede: branje, vrste branja, bralna motivacija, bralna pismenost, bralna značka, učenci tretjega triletja
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2717; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
KOMPETENCE PROFESORJEV SLOVENŠČINE
Tamara Duh, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu proučujemo kompetence učitelja in njegovo vlogo. Uvod je sestavljen iz razmišljanj, vezanih na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato podrobno raziščemo kompetence na sploh, ključne kompetence in raziskovanje na področju kompetenc. Prav tako opišemo kompetence učitelja in njegovo vlogo, zanimajo nas tudi izhodišča za oblikovanje učiteljskih kompetenc, podrobneje predstavimo postopek oblikovanja učiteljskih kompetenc. Sprašujemo se, katere kompetence lahko razvijemo z izobraževanjem in ali v programih izobraževanja učiteljev pridobimo potrebne kompetence. Natančno so predstavljene kompetence učitelja začetnika in kompetence profesionalno usposobljenega učitelja ter kompetence učinkovitega in neučinkovitega učitelja. Zanimale so nas tudi nekatere nove vloge učiteljev, saj spremembe v družbi povzročajo, da morajo učitelji sprejeti nekatere nove vloge. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene kompetence profesorja slovenščine. V empiričnem delu je predstavljen namen, metodologija, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim so bili anketirani študentje slovenskega jezika s književnostjo, ki so že opravljali vsaj eno obvezno pedagoško prakso. Zanimalo nas je, katere kompetence so si študentje pridobili v času študija in kako označujejo pomen teh kompetenc. Prav tako smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri je študij slovenščine na Filozofski fakulteti UM usposobil študente za poklic učitelja.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, učiteljske kompetence, učiteljeva vloga, kompetence učitelja začetnika, kompetence profesionalno usposobljenega učitelja, kompetence učinkovitega učitelja, kompetence neučinkovitega učitelja, kompetence profesorja slovenščine, nove vloge učiteljev.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 2595; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici