| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojav anglicizmov na različnih tematskih področjih časopisnih člankov
Damir Budimir, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj te diplomske naloge je bila obravnava pojava anglicizmov v nemškem jeziku. Najprej so bile predstavljene definicije anglicizmov kot tudi njihov razvoj v nemškem jeziku. Temu je sledila obravnava vrst integracije tujk. Predstavljeno je bilo tudi društvo za nemški jezik VDS, kot društvo za ohranitev jezika ter njihove dejavnosti. Pred analizo so bili prikazani primeri in razlogi za uporabo anglicizmov, kar je vodilo pri analizi tekstov posebej do vprašanja stilistične funkcije. Podal sem si vprašanje, zakaj, s katerim namenom in za katero ciljno skupino se uporabljajo različni anglicizmi. Časopisni teksti izhajajo iz 5 petih področij ( moda, avtomobilizem, računalništvo, telekomunikacije, gospodarstvo ), kjer je bilo pričakovano večje število anglicizmov. Pri kvalitativni analizi je bilo ugotovljeno, kako pogosto se anglicizmi uporabljajo, na katerem področju so bili najbolj prisotni in katero stilistično funkcijo so izpolnjevali glede na nagovor ciljne skupine.
Ključne besede: - Anglicizem - Tujka - Izposojenka - Jezikovno spreminjanje - Integracija - Ciljna skupina
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 1964; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

2.
INTERNETSEITEN VON KINDERMUSEEN
Tina Črešnik, 2013, diplomsko delo

Opis: ZUSAMMENFASSUNG Im ersten Teil der Diplomarbeit ist die Stellung der deutschen Sprache im Internet dargestellt. Im zweiten Teil wird beschrieben was die Kindermuseen sind, wie sie sich entwickelten, welche Type der Kindermuseen man kennt und welche Lernmethoden in Museen für das Lernen der Kinder verwendet werden. In diesem Teil werden auch ein paar Kindermuseen in dem deutschsprachigen Gebiet und in dem slowenischen Gebiet beschrieben. Im dritten Teil liegt der Fokus auf der Sprache. Hier wird die Sprache der Internetseiten gezeigt. Es wird auch gezeigt, wie man eine Internetseite erstellen soll, wenn die Zielgruppe Kinder oder Erwachsene sind. In diesem Teil werden auch die Sprachvarietäten dargestellt und anhand zweier Texte auch gezeigt. Am Ende wird gezeigt, ob die Themen der Ausstellungen in den Kindermuseen auch für verschiedene Sprachgruppen geeignet sind.
Ključne besede: Schlüsselwörter: Stellung der deutschen Sprache im Internet, Kindermuseen, Sprachgebrauch, Zielgruppen, Sprachvarietät
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 831; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
NAREČNI ELEMENTI V NEMŠKIH PREVODIH DEL PREŽIHOVEGA VORANCA
Sabina Janžekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje se srečuje z različnimi prevajalskimi izzivi, eden izmed njih je tudi prevajanje narečnih elementov. Narečje kot kulturno-specifičen in jezikovni element igra pomembno vlogo v besedilu in tako zahteva posebno pozornost prevajalca. V prevajalski praksi se srečujemo z različnimi metodami prevajanja narečnih elementov v literarnih besedilih, vse od prevoda s standardnim jezikom do uporabe ciljnega narečja. Cilj naloge je raziskati v kolikšni meri so narečni elementi izvirnega besedila ohranjeni v ciljnem besedilu in na kakšen način se je prevajalec literarnega dela lotil prevajanja le teh. Literarna osnova za primerjavo je delo Prežihovega Voranca Samorastniki in njegova nemška različica Wildwüchslinge.
Ključne besede: Ključne besede: narečni element, narečje, izvirni jezik, ciljni jezik, standardni jezik, pogovorni jezik, prevajanje.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 1606; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (511,47 KB)

4.
NADALJEVANJE POETIKE KNJIŽEVNOSTI RUŠEVIN V ROMANU HEINRICHA BÖLLA »UND SAGTE KEIN EINZIGES WORT« IN KAKO SE SLEDNJA KAŽE V SLOVENSKEM PREVODU JANKA MODRA
Maja Heric, 2009, diplomsko delo

Opis: Böllova estetika je zaznamovana z značilnostmi književnosti ruševin, v njegovih delih se te značilnosti pojavljajo vedno znova, to velja tudi za roman »In ni rekel niti besede«. Böll v njem riše sliko nemške družbe tedanjega časa. V slovenskem govornem prostoru je bralcem na voljo prevod Janka Modra, s pomočjo katerega lahko bolje spoznajo nemško povojno družbo. Prav zato se postavlja vprašanje, ali je prevod uspešno ohranil značilnosti romana in ali slovenskim bralcem posreduje ustrezno predstavo o tedanjem času, družbi ter nenazadnje tudi Böllu. Pričujoče diplomsko delo se ukvarja z družbenimi in s političnimi okvirnimi pogoji, Heinrichom Böllom ter z njegovimi deli, pa tudi s tem, kako so njegova dela prevzela nalogo soočanja s preteklostjo. Nadalje proučuje različne vidike prevoda, kritika pa naj služi predvsem kot pobuda morebitnim bralcem, da si z njeno pomočjo ustvarijo lastno mnenje.
Ključne besede: Heinrich Böll, In ni rekel niti besede, nadaljevanje poetike književnosti ruševin, povojna Nemčija, kritika prevajanja, Janko Moder
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1889; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (810,51 KB)

5.
NEMŠKA GEOGRAFSKA IMENA NA PODROČJU SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Jelena Obradović, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema tega diplomskega dela so nemška imena na področju slovenske Štajerske. Cilj mojega diplomskega dela je bil raziskati in ugotoviti, kako so se imenovala nemška imena krajev na področju slovenske Štajerske in kako je do teh imen v zgodovini prišlo. Raziskala sem tudi v kakšnih oblikah in različicah so se ta imena pojavljala v času od 12. do 20. stoletja, ter kdaj so se pojavile prve pisne oblike za njihova imena. Razlogi za nastanek teh imen se pojavijo že z naseljevanjem nemških fevdalcev na področju slovenske Štajerske in le ti so dali tudi krajem nemška imena. Nemška krajevna imena so različnega izvora, kraji so bili poimenovani npr. po vladarjih, rekah ali pa so nastala z pretvorbo prvotnega imena. Skozi stoletja najdemo veliko različic teh imen, dokler jih v 20. stoletju niso zamenjala slovenska imena. Ne nazadnje me tudi zanima koliko nemških in slovenskih prebivalcev so imeli ti kraji med leti 1880 in 1910. Kateri prebivalci so takrat prevladovali v določenih mestih in vaseh. Večina literature iz tega časa je bilo v nemškem jeziku. Z vprašalnikom sem želela izvedeti koliko prebivalcev iz področja slovenske Štajerske pozna nemška imena za te kraje in v kolikšni meri so še v uporabi. Raziskava je pokazala, da zelo malo ljudi pozna historična imena in da te le zelo redko uporabljajo. Obstajajo izjeme kot so npr. Maribor, Celje in Ptuj.
Ključne besede: Krajevna imena, izvor krajevnih imen, nemška krajevna imena, krajevna imena na področju slovenske Štajerske, različice imen
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 3980; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
PREVAJANJE JEZIKOVNIH ZVRSTI NA PRIMERU DELA FANT ZA ZAMENJAVO CH. NÖSTLINGER
Andreja Kamplet, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevajanje jezikovnih zvrsti, ki odstopajo od knjižnega jezika, ni preprosto, ker zahteva dobro poznavanje jezika ter kulture in ker neposreden prenos v ciljni jezik pogosto ni možen. Zaznamovan jezik se v sodobni literaturi pogosto uporablja kot stilistično sredstvo, ki ima lahko posebno funkcijo. V diplomskem delu izhajamo iz tega, da to zadeva tudi mladinski roman Das Austauschkind. Predmet diplomskega dela je prevajanje jezikovnih zvrsti na primeru avstrijskega romana Fant za zamenjavo. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Teoretični del se osredotoča na teorijo prevajanja otroške in mladinske književnosti ter jezikovnih zvrsti. Praktični del vsebuje analizo vsebinskih in stilističnih vidikov izvirnika kot tudi analizo prevoda, ki se nanaša na zgradbo in leksikalno raven izvirnega ter ciljnega besedila. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko prevajamo različne jezikovne zvrsti. Pri tem so velikega pomena spoznanja oziroma teorije o različnih prevodoslovnih vidikih. Skozi analizo prevoda bo ponazorjeno, v kolikšni meri je prevajalki v ciljnem jeziku uspelo ohraniti posamezni in celotni kontekst, značaj literarnih oseb ali lokalni kolorit. Poleg tega bo analiza pokazala, v kolikšni meri ciljno besedilo ustreza avtoričinemu namenu.
Ključne besede: književno prevajanje, jezikovne zvrsti, mladinska književnost, otroška književnost
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2868; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (456,12 KB)

7.
IDEOLOGIJA IN NJEN VPLIV NA LITERARNI PREVOD KÄSTNERJEVIH MLADINSKIH DEL: TABU TEMI NASILJE IN VERA
Katja Hegediš, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz petih ključnih točk. Najprej je osredotočeno na pojem mladinske književnosti in opredelitvi le-tega. Znotraj tega poglavja se bomo ustavili pri značilnostih mladinske književnosti, njenem poimenovanju, delno njeni zgodovini, etični funkciji in mlademu bralcu, torej recipientu mladinske književnosti ter značilnostim, ki mu morajo biti prilagojene. V drugem sklopu prikazuje vpliv različnih ideologij na mladinsko književnost in njeno prevajanje. Besedilo navaja nekaj primerov mladinskih književnih del s takšnimi spremembami, kot na primer Piko Nogavičko, Bambija, Pepelko. Povzeta so dejstva iz predavanja N. Kocijančič Pokorn, ki so bila ključen povod za nastanek dela. Prikazani sta osrednji tabu temi v prevodih mladinske književnosti: nasilje in vera. Pogled pa je usmerjen tudi na prevajalca, ki včasih agira po svoji volji in tako nesmiselno poseže v prevod in hkrati osiromaši določeno književno delo. Sledi poglavje o literarnem prevajanju, kako so na literarno prevajanje gledali nekoč in kako gledamo nanj danes. Delo prikazuje prevajanje kot zapleteno dejavnost in prevajalca kot osebek, na katerega vplivajo različni dejavniki. Ustavi se tudi pri zgodovini literarnega prevajanja in pri književnem prevodu, omeni tudi pojem ekvivalence, kot zadnje pa se v sklopu tega cilja osredotoča na prevajalca kot bralca in na nujnost, da je prevajalec tudi dober bralec. V predzadnjem sklopu se posveča E. Kästnerju, njegovemu življenju in delu. V zadnjem poglavju pa prikazuje vpliv ideologije na prevode njegovih treh mladinskih del. To so: Pikica in Tonček, Konferenca živali in Dvojčici. Primerjava nemških originalov in slovenskih prevodov prikazuje spremembe, ki so nastale zaradi vpliva ideologije tistega časa. Analiza je osredotočena predvsem na omilitev nasilja in črtanja vere ter na podteme: politika, oblast oziroma moč, krutost, bog, molitev.
Ključne besede: mladinska književnost, Erich Kästner, literarno prevajanje, literarni prevod, ideologije, nasilje, vera
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1881; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
KOMPETENZEN EINES CLIL-LEHRERS
Anja Gradišnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Slowenien stand schon immer unter dem Einfluss verschiedener Länder, es war schon immer mehrsprachig. 2004 trat Slowenien der EU bei und übernahm damit auch die sprachenpolitischen Ziele der Union. Die Mehrsprachigkeit der EU wird als ein Teil der Kulturelen Vielfalt verstanden. Zu den Zielen der EU gehört unter anderen, dass jeder EU-Bürger neben seiner Muttersprache noch zwei weitere Fremdsprachen sprechen soll. Deshalb ist die Aufgabe der Mitgliedstaaten diese Sprachenziele zu verwirklichen. Slowenien versucht den sprachenpolitischen Zielen der EU gerecht zu werden und begann im Jahr 2008/09 mit dem Projekt eine zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach ab der 7. Klasse einzuführen. Zuerst haben an diesem Projekt nur 47 Schulen teilgenommen, bis 2011/12 sollten allmählich alle slowenischen Schulen die zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach eingeführt haben. Wegen des immer schneller werdenden Lebenstempos, gilt es auch die Ansätze, die bisher im fremdsprachlichen Unterricht verwendet wurden, zu überdenken und neue, flexiblere und effektivere Methoden in den Unterricht einzubeziehen. Ein aktueller und in Europa favorisierter Ansatz ist CLIL. In der vorliegenden Diplomarbeit wird gezeigt, wie sich CLIL in Europa allmählich durchsetzt und wie das mit der Ausbildung der CLIL-Lehrer in Zusammenhang steht. In einigen europäischen Ländern werden CLIL-Lehrer schon erfolgreich ausgebildet, die Lage in Slowenien ist aber ein wenig kompliziert. Da der CLIL-Unterricht in Slowenien noch in der Anfangsphase ist, galt es ihn zunächst genau zu diagnostizieren, um dann Vorschläge für die Zukunft ausarbeiten zu können. Die slowenische Gesetzgebung erlaubt kein systematisches Einführen von CLIL, deswegen lebt CLIL in Slowenien anhand verschiedener Projekte, an denen die Lehrer freiwillig teilnehmen können. Wegen der Bemühungen einiger Fakultäten und der Selbstinitiative der Lehrer erzielt CLIL auch in Slowenien die ersten Erfolge. Im theoretischen Teil dieser Diplomarbeit wurde ein Katalog an Kompetenzen herausgearbeitet, an Hand dessen die Interviews mit den vier Lehrerinnen, die an einer Grundschule im Nord-östlichen Teil von Slowenien CLIL-Unterricht ausführen, gemacht wurden. Weil es in Slowenien noch keine regulären Bildungsgänge gibt, die CLIL-Lehrer ausbilden würden, scheinen die verschiedenen Projekte und Ausbildungsseminare die am besten geeignete Lösung zu sein. Die Interviews zeigten, dass die jetzige Situation, wie CLIL in Slowenien ausgeführt wird, nämlich im Tandem der Fremdsprachenlehrerin und der Primärstufenlehrerin, entsprechend ist und sichtbare Erfolge liefert. Weil die Fremdsprachenlehrerinnen sich in jahrelangen Projekten ausgebildet haben, weisen sie mehrere Kompetenzen auf, als die beiden Primärstufenlehrerinnen und sind damit die kompetenteren CLIL-Lehrerinnen. Für die Zukunft sollten auch die Primärstufenlehrerinnen eine Möglichkeit bekommen, sich in CLIL ausbilden zu können, wobei bei ihrer Ausbildung andere Schwerpunkte betrachtet werden müssten. An der Grundschule, an der die Interviews gemacht wurden, erzielt CLIL sichtbare Erfolge, sollte damit weitergeführt und unterstütz werden.
Ključne besede: EU, CLIL, Fremdsprachenlehrer, Primärstufenlehrer, Ausbildung der CLIL-Lehrer, Kompetenzen.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1638; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici