| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom Storyline
Leonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

2.
Učenje pravil preko lutke
Nika Mežnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Lutka je pripomoček, s katerim pridobimo pozornost otroka, in hkrati posrednik med odraslim in otroki. Njena uporaba je priljubljena, saj omogoča lažjo komunikacijo, z njo dosegamo različne zastavljene cilje, otrokom pa predstavlja tudi zelo veliko motivacijo za sodelovanje. Z vključitvijo lutke v vsakdanjo rutino v vrtcu postane rutina bolj mehka in manj enolična. Otrokom z lutko na lažji način predstavimo določene situacije in probleme, pripomore pa tudi k boljšemu vzdušju v skupini. Komunikacija je proces pretoka informacij in je pomemben element v vzgoji in izobraževanju. Kadar komunicirata otrok in lutka, je komunikacija med njima posebna, saj se otrok prilagaja lutki in je ne želi razočarati. Lutka olajša komunikacijo in omogoči vzgojitelju lažje razumevanje otroka. V praktičnem delu naloge smo preverjali, ali lahko z uporabo lutke vplivamo na upoštevanje pravil pri otrocih. Postavili smo pravila v povezavi z vljudnostnimi izrazi, bontonom za mizo, pozdravljanjem, pospravljanjem, pravili v garderobi in opravičevanjem. Ob koncu praktičnega dela z lutko, ki smo ga izvajali dva tedna, smo opazili napredek otrok pri upoštevanju pravil. Pridobljeni rezultati so pokazali, da je prišlo do izboljšanja rezultatov pri vseh zastavljenih postavkah.
Ključne besede: predšolska vzgoja, lutka, pravila v vrtcu
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 248; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (950,59 KB)

3.
Spodbujanje učenja z metodo NTC in metodo dialoškega branja pri otrocih s posebnimi potrebami v prilagojenem programu
Sergeja Gabor, 2021, magistrsko delo

Opis: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 459; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Povezanost med vrednotami vzgojiteljev in načinom dela z otroki priseljenci v predšolski vzgoji
Matija Brmež, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomembnost vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem iz vidika različnih programov, zakonodaje oz. pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo vključevanje otrok priseljencev. Osvetlili smo pomen vrednot pri delovanju posameznika, v našem primeru pri delu strokovnih delavcev v predšolski vzgoji ter skušali to povezati tudi z medkulturno vzgojo. Ključnega pomena pri delu z otroki priseljenci je zagotavljanje pogojev za uspešno integracijo, ki pa so pogosto preplet organizacijskih in predvsem tudi osebnih dejavnikov, kamor sodijo vrednote. V empiričnem delu naloge smo raziskovali katere vrednote strokovni delavci ocenjujejo kot najbolj pomembne in kako se te vrednote povezujejo z njihovim delom z otroki priseljenci. V raziskavi je sodelovalo 461 strokovnih delavcev. Vrednote smo razdelili v dve skupini, v vrednote usmerjene na druge in vrednote usmerjene vase. Ugotovili smo, da strokovni delavci v večji meri izražajo vrednote usmerjene na druge od vrednot usmerjenih vase, saj so bile povprečne vrednosti pri vrednotah usmerjenih na druge praviloma višje. Med vrednotami usmerjenimi na druge je najbolj pomembna vrednota učiti otroke kako biti iskren in odgovoren. Analiza korelacij je pokazala, da pri vrednotah usmerjenih na druge prihaja do več statistično pomembnih pozitivnih korelacij z metodami dela z otroki priseljenci, kot pri vrednotah usmerjenih vase. Prav tako so bili višji tudi korelacijski koeficienti, kar nakazuje na močnejše povezave med postavkami. Rezultati naloge so pomembni, saj nakazujejo, da se usmerjenost vrednot vzgojitelja povezuje z njegovo kompetentnostjo pri delu z otroki priseljenci, zlasti pri uporabi specifičnih metod dela.
Ključne besede: priseljenci, integracija, medkulturna vzgoja, vrednote, predšolska vzgoja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 360; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (955,62 KB)

7.
Stališča vzgojiteljev in staršev o oglaševanju za otroke v predšolskem obdobju
Maja Jerčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili pomen potrošništva s poudarkom na potrošništvu družin in predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je ključno orodje za spodbujanje potrošništva oglaševanje, zato je pomembno, da so otroci in starši medijsko in potrošniško pismeni. Pomembno je predvsem, da znajo vrednotiti, analizirati, kritično ocenjevati medije, razumeti njihov namen in oglaševalske taktike. V teoretičnem delu smo bolj podrobno raziskali teme, kot so vrste oglaševanja, psihološki kriteriji oglasov, značilnosti in učinkovitost oglaševanja za otroke ter pasti oglaševanja. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo stališč staršev in vzgojiteljev o oglaševanju, ki je namenjeno otrokom. Raziskava je potekala na vzorcu staršev in strokovnih delavcev v predšolski vzgoji (N = 272). Namen raziskave je bil analizirati stališča staršev in vzgojiteljev o oglaševanju v predšolskem obdobju. V vprašalnik smo vključili tri sklope: sklop stališč, vezanih na etičnost oglaševanja, sklop stališč o oglaševanju in vplivu na družino ter sklop stališč o učinkovitosti oglaševanja na otroke. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci sicer izražajo nekoliko bolj kritična stališča do vsebin vseh treh sklopov, vendar statistično pomembnih razlik med njimi in starši ni, kar nakazuje, da bi morali strokovni delavci, zaposleni na področju predšolske vzgoje, okrepiti svoje strokovno znanje o medijski in potrošniški pismenosti.
Ključne besede: oglaševanje, potrošništvo, stališča, medijska in potrošniška pismenost
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 522; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Čustvene in vedenjske težave otrok priseljencev v predšolskem obdobju
Aleksandra Raduha, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu predstavljamo preseljevanje v Republiko Slovenijo, otroke priseljencev in njihovo vključevanje v vrtce ter pojav čustvenih in vedenjskih težav, ki jih spremljajo na poti v vrtčevsko skupino. V raziskavi smo ugotavljali, katere izstopajoče čustvene in vedenjske težave se kažejo pri otrocih priseljencih, v kolikšni meri se pojavljajo ter ali imajo otroci priseljenci podobne čustvene in vedenjske težave (npr. nepričakovani odzivi, nezainteresiranost, neubogljivost, utrujenost, anksioznost, agresivnost, šibki socialni stiki). Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci menijo, da se čustvene in vedenjske težave pri otrocih priseljencih pojavljajo, vendar v blažjih oblikah. V večji meri se pojavljajo nepričakovani odzivi otrok, ki izbruhnejo nenadno v obliki negativnega vedenja ter da otroci priseljenci manj komunicirajo. Rezultati so pomembni za opazovanje vedenj, vodenje in premagovanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih priseljencih.
Ključne besede: Otroci priseljenci, čustvene težave, vedenjske težave, pojavne oblike, predšolsko obdobje.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 563; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (735,36 KB)

9.
Učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju - študija primera
Sanja Vreča, 2019, magistrsko delo

Opis: Uspeh posameznika v skupini je ključnega pomena za širši uspeh v življenju. Za oba uspeha so socialne veščine in komunikacijske kompetence osnovni dejavniki, ker omogočajo, navezovanje stikov, konstruktivno reševanje problemov in vključitev v širše socialno okolje. Za odrasle z motnjo v duševnem razvoju so te osnovne spretnosti velik napor in stres prav zaradi pomanjkanja komunikacijskih kompetenc ter socialnih veščin, ki predstavljajo osnovne gradnike za socializacijo. Raziskava je temeljila na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov s pomočjo individualizirane ocenjevalne lestvice, opazovanja z udeležbo, pogovorov s strokovnimi delavci in branja strokovnih mnenj. Rezultati v empiričnem delu naloge so pokazali, da so se izbrani osebi med praktičnimi delavnicami in po njih izboljšale socialne veščine in komunikacijske kompetence. Prav tako so rezultati pokazali, da besedila v lahko berljivi obliki pomagajo izboljšati učenje komunikacije in socialnih veščin pri odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju. Odrasli osebi z motnjo v duševnem razvoju se je s pomočjo besedil v lahko berljivi obliki izboljšala tudi samoiniciativnost govora.
Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, odrasli s posebnimi potrebami, socialne veščine, komunikacija, praktične delavnice.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 795; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

10.
Delo z otroki priseljenci v posavskih vrtcih
Tina Očko Bizjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici