1. Analiza promocije gastronomske ponudbe v svečiniZala Dajčman, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali ponudbo gastronomije, ki je prisotna v vinorodnem kraju Svečina in na promocijo tega kraja. Predvsem smo obravnavali pomen vina in kulinarike oziroma gastronomije, ki je glavni element turistične ponudbe te destinacije. Analizirali smo ponudbo lokalnih ponudnikov in dogodkov, ki jih prireajo, v kraju in na to kakšen pomen imajo za promocijo. Intervjuvali smo tudi dva mlada vinogradnika iz Svečine ter ugotovili, kakšen je njun pogled na turistično prepoznavnost kraja in kakšnih izboljšav si želita. Ugotovili smo nekaj ključnih pomanjkljivosti pri gradnji prepoznavnosti kraja: to je pomanjkljivost sodelovanja, saj šepa pri skupni promociji kraja, prav tako pa v destinaciji primanjkuje znanja za boljši marketing in interes do povezovanja lokalnih ponudnikov- s tem pa tudi ne prihaja do zastavljanja skupnih ciljev in skupne promocije. Podali smo tudi predloge, za izboljšanju prepoznavnosti destinacije.
Ključne besede: Svečina, gastronomija, vino, kulinarika, promocija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Vloga umetne inteligence pri razvoju pametnih turističnih destinacij: primerjalna analiza Dubaja in TokiaNika Motaln, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo pametne turistične destinacije, pri čemer je poudarek na dveh lokacijah, Tokiu in Dubaju. Ko je govora o pametnih destinacijah, imamo v mislih destinacije, ki vključujejo napredno tehnologijo in umetno inteligenco pri turističnih storitvah. V diplomskem delu poskušamo ugotoviti, ali lahko tovrstna tehnologija v celoti nadomesti človeka – turističnega vodnika, in ugotovimo, da zaenkrat ni nadomestek zanj, ampak predstavlja samo njegov pripomoček . Človek za pristno turistično izkušnjo ostaja nezamenljiv. Vsekakor pa ta tehnologija izboljša izkušnjo turistov.
Ključne besede: umetna inteligenca, turizem, turistične destinacije, digitalizacija, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,06 MB) |
3. Vpliv vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu PakaVerena Oprešnik, 2025, diplomsko delo Opis: V zadnjih treh desetletjih znanstvene raziskave vse bolj poudarjajo pomembnost zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. To namreč pozitivno vpliva na njihovo zdravje, splošno počutje in produktivnost. V veliki meri je za ohranjanje dobre delovne klime, ustreznih pogojev in zadovoljstva zaposlenih zadolžen vodja.
Vodenje se razlikuje predvsem po slogu vodenja, ki ga vodja prilagodi glede na svoje osebnostne lastnosti, organizacijo in panogo, v kateri organizacija deluje. Vodja se prilagaja tudi posameznim situacijam, v katerih se znajde podjetje. Zaradi neizbežnih sprememb v združbi se pojavlja potreba po nenehnem nadgrajevanju in posodabljanju vodstvenih spretnosti, ki so temelj za dolgoročno in uspešno poslovanje organizacij.
V empiričnem delu diplomskega dela se osredotočamo na vodenje v hotelirstvu. S pomočjo intervjuja in anketiranja smo zbrali podatke o vplivu vodenja na počutje in produktivnost zaposlenih v Hotelu Paka. Intervju smo opravili z vodjo hotela, od katerega smo izvedeli, kakšen je njegov pristop k vodenju, na kakšen način skrbi za podporo zaposlenim, njihovo počutje in motiviranost, kako rešuje konflikte in podobno. Hkrati smo pripravili anketni vprašalnik in anketirali 12 oseb, ki so vsaj leto dni zaposlene v Hotelu Paka. Vprašalnik je temeljil na njihovi izkušnji z vodenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da imajo zaposleni v splošnem dokaj pozitivno mnenje o svojem neposredno nadrejenem. Ugotovili pa smo tudi, da se mnenja zaposlenih razlikujejo, saj del anketiranih meni, da se njihovo mnenje ne upošteva dovolj, ali da njihovo znanje ni optimalno izkoriščeno. To kaže na pomembnost nadaljnjega razvoja kompetenc vodij, še posebej na področjih komunikacije, motivacije in obvladovanja konfliktov. Intervju z vodjo je pokazal, da se vodstvo zaveda pomena odprte komunikacije, vključevanja zaposlenih ter poštenega odnosa do sodelavcev. Prav tako smo opazili pripravljenost vodje za nadaljnje izboljšave in osebno rast na področju vodenja.
Ključne besede: Hotel Paka, počutje zaposlenih, produktivnost, vodenje, vpliv vodenja
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. Digitalni marketing kulturno-turistične institucije s poudarkom na podkastih: primer Slovenske filharmonijeTea Gorič, 2024, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Ključne besede: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,80 MB) |
5. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doktorska disertacija Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (14,58 MB) |
6. Vpliv množičnega turizma na naravne vrednote in kulturno dediščinoAna Dreo, 2024, diplomsko delo Opis: V literaturi in v splošnih normah turističnih destinacij veljata skrb in želja pa ohranitvi ter zaščiti naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti. Ampak v realnosti je – kljub vse večji skrbi za naravo in ozaveščenosti o njenem pomenu – pot do zaščite ali sprejetja ukrepov glede naravnih vrednot zelo dolga; treba je sprejeti mnogo kompromisov zaradi ekonomskega interesa tistih, ki jo izkoriščajo. Zato pride zaradi želje po čim večjem izkoristku in tudi zaradi težav pri ohranjanju bolj krhkih ali starejših znamenitosti v mnogo državah do degradacije kulturnih znamenitosti. Oboje pa močno prizadene tudi vandalizem, ki ga je več vrst in ga ne zakrivijo samo turisti. Obstaja tudi več načinov in možnosti, kako se lahko lokalna skupnost ali država odzove na taka dejanja in kako bi lahko države dodatno zaščitile kulturne spomenike in naravne vrednote. Ugotovili smo, da ostrejši odziv na poškodbe kulturnih znamenitosti in višja stopnja zaščita naravnih vrednot ter kulturnih znamenitosti ne zmanjšata turistične privlačnosti takega kraja in da sprejeti ukrepi ne znižajo turističnega obiska.
Ključne besede: vandalizem, degradacija, naravne vrednote, kulturne znamenitosti, analiza vandalizma.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,13 MB) |
7. Predlog preureditve počitniške hiše v turistični apartmaMarija Jevšenak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju raziskujemo možnosti in način, kako spremeniti počitniško hišo v turistični apartma. Počitniška hiša stoji na privlačni lokaciji (vas, bližina centra mesta Zreče) in je skoraj v celoti dokončana. Problem, ki ga v diplomskem seminarju raziskujemo, sta ponudba v bližnji okolici počitniške hiše in ponudba drugačne, nevsakdanje turistične dejavnosti.
Predmet raziskave je med drugim tudi ponudba in udeležba gostov pri kmetijskih dejavnostih kot oblika prostočasne aktivnosti. Cilj diplomskega seminarja je dokazati, da je turistična nastanitev na podeželju lahko uspešna, kadar ponuja prostočasni program, povezan z ekološkim turizmom na ekološki kmetiji, v njeni ožji in širši okolici ter opozarja na vpliv okoljskih dejavnikov na preživljanje dopusta na podeželju.
Ključne besede: počitniška hiša, turistični apartma, kmetijska dejavnost, turistična dejavnost
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,68 MB) |
8. Analiza perspektivnih segmentov - gostov podjetja Podzemlje Pece, d. o. o.Tea Štruc, 2024, diplomsko delo Opis: Marketinške dejavnosti se ves čas spreminjajo. Danes je zelo pomembno, da podjetja poznajo svoje odjemalce in jih znajo razvrstiti v različne skupine, temu rečemo segmentacija. V diplomskem delu smo analizirali, kaj je segmentiranje. Spoznali smo, kakšen je postopek segmentiranja ter kakšni so pogoji za uspešno segmentiranje. Opredelili smo, kako lahko podjetja segmentacijo uporabljajo v procesu pozicioniranja ter opisali, kaj to je in kako poteka. Za praktični primer smo izbrali podjetje Podzemlje Pece, d. o. o., turistični rudnik in muzej, zato smo v diplomskem delu predstavili, kaj je turistični trg, kako poteka monitoring le-tega in kako ga lahko segmentiramo. Raziskovali smo, kakšno je segmentiranje v izbranem podjetju, pred izvedbo raziskave pa smo izbrano podjetje in njegovo ponudbo tudi opisali. Da smo spoznali, katere segmente ima podjetje, smo opravili intervju z direktorico ter anketo z gosti Podzemlja Pece. Ker pa je to turistični muzej, kjer opravljajo vodene oglede skupin, smo raziskavi dodali tudi intervju vodnika, s katerim smo izvedeli, kako se vodenje spreminja glede na določene segmente. Odgovore intervjuja in ankete smo analizirali in na podlagi pridobljenih informacij napisali predloge za izboljšanje segmentacije v podjetju.
Ključne besede: Podzemlje Pece, segmentiranje, prilagajanje programa, intervju, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,29 MB) |
9. Vpliv mednarodnih projektov na razvoj območja: primer PorabjaKlaudia Grebenár, 2024, diplomsko delo Opis: Delo diplomskega projekta opredeljuje vpliv mednarodnih projektov na razvoj izbranega območja, v našem primeru Porabja.
Naloga je sestavljena iz štirih delov: prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev, hipotez, predpostavk in omejitev. Opredeljene so še metode raziskovanja.
V drugem delu so predstavljeni koncepti raziskovanja vpliva mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah. Ukvarjamo se z vplivom mednarodnih projektov Interreg in njihovih pozitivnih ter negativnih vplivov na razvoj turizma v obmejnih regijah.
Tretje poglavje predstavlja analizo treh večjih čezmejnih projektov, izvedenih v Porabju, in njihove značilnosti. Analiziran je vpliv mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah, predstavljeni pa so tudi njihovi ključni elementi.
Raziskava prikazuje izkušnje ljudi z mednarodnimi projekti v Porabju. V jedru prikažemo tudi rezultate analize.
Sklepni del diplomskega projekta je namenjen preverjanju doseganja ciljev in analizi testiranja hipotez ter izdelavi priporočil za nadaljnje delo.
Ključne besede: mednarodni projekti, razvoj, Interreg, turizem, obmejne regije, Evropska komisija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,15 MB) |
10. Analiza možnosti razvoja športnega turizma v občini MariborLana Lukarič, 2023, diplomsko delo Opis: Športni turizem postaja vse bolj priljubljen in se zato hitro razvija. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v občini Maribor. Povzeli smo opredelitve športnega turizma in opredelili, kaj vse spada v to skupino turistične ponudbe. Predstavili smo najbolj udarne športne prireditve v občini Maribor in predstavili objekte, ki so primerni za uporabo v športnem turizmu na območju MOM. Raziskali smo tudi ponudnike športa v občini Maribor in nabor njihove ponudbe. Analizirali smo podatke Zavoda za turizem in podatke, pridobljene od izbranih ponudnikov nastanitev za športnike v občini Maribor. O poznavanju športnega turizma v Mariboru smo izvedli anketo med naključnimi prebivalci mestne občine Maribor, sodelovalo jih je 60. Odgovore smo analizirali in jih grafično predstavili. Na podlagi pridobljenih informacij in podatkov smo napisali predloge za izboljšanje športno turistične ponudbe v Mestni občini Maribor.
Ključne besede: turizem, šport, Maribor
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,85 MB) |
