| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 217
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacije
Nuša Basle, 2024, doktorska disertacija

Opis: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov. Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij. V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe. Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije. Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Ključne besede: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (14,58 MB)

2.
Vpliv množičnega turizma na naravne vrednote in kulturno dediščino
Ana Dreo, 2024, diplomsko delo

Opis: V literaturi in v splošnih normah turističnih destinacij veljata skrb in želja pa ohranitvi ter zaščiti naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti. Ampak v realnosti je – kljub vse večji skrbi za naravo in ozaveščenosti o njenem pomenu – pot do zaščite ali sprejetja ukrepov glede naravnih vrednot zelo dolga; treba je sprejeti mnogo kompromisov zaradi ekonomskega interesa tistih, ki jo izkoriščajo. Zato pride zaradi želje po čim večjem izkoristku in tudi zaradi težav pri ohranjanju bolj krhkih ali starejših znamenitosti v mnogo državah do degradacije kulturnih znamenitosti. Oboje pa močno prizadene tudi vandalizem, ki ga je več vrst in ga ne zakrivijo samo turisti. Obstaja tudi več načinov in možnosti, kako se lahko lokalna skupnost ali država odzove na taka dejanja in kako bi lahko države dodatno zaščitile kulturne spomenike in naravne vrednote. Ugotovili smo, da ostrejši odziv na poškodbe kulturnih znamenitosti in višja stopnja zaščita naravnih vrednot ter kulturnih znamenitosti ne zmanjšata turistične privlačnosti takega kraja in da sprejeti ukrepi ne znižajo turističnega obiska.
Ključne besede: vandalizem, degradacija, naravne vrednote, kulturne znamenitosti, analiza vandalizma.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

3.
Predlog preureditve počitniške hiše v turistični apartma
Marija Jevšenak, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju raziskujemo možnosti in način, kako spremeniti počitniško hišo v turistični apartma. Počitniška hiša stoji na privlačni lokaciji (vas, bližina centra mesta Zreče) in je skoraj v celoti dokončana. Problem, ki ga v diplomskem seminarju raziskujemo, sta ponudba v bližnji okolici počitniške hiše in ponudba drugačne, nevsakdanje turistične dejavnosti. Predmet raziskave je med drugim tudi ponudba in udeležba gostov pri kmetijskih dejavnostih kot oblika prostočasne aktivnosti. Cilj diplomskega seminarja je dokazati, da je turistična nastanitev na podeželju lahko uspešna, kadar ponuja prostočasni program, povezan z ekološkim turizmom na ekološki kmetiji, v njeni ožji in širši okolici ter opozarja na vpliv okoljskih dejavnikov na preživljanje dopusta na podeželju.
Ključne besede: počitniška hiša, turistični apartma, kmetijska dejavnost, turistična dejavnost
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
Analiza perspektivnih segmentov - gostov podjetja Podzemlje Pece, d. o. o.
Tea Štruc, 2024, diplomsko delo

Opis: Marketinške dejavnosti se ves čas spreminjajo. Danes je zelo pomembno, da podjetja poznajo svoje odjemalce in jih znajo razvrstiti v različne skupine, temu rečemo segmentacija. V diplomskem delu smo analizirali, kaj je segmentiranje. Spoznali smo, kakšen je postopek segmentiranja ter kakšni so pogoji za uspešno segmentiranje. Opredelili smo, kako lahko podjetja segmentacijo uporabljajo v procesu pozicioniranja ter opisali, kaj to je in kako poteka. Za praktični primer smo izbrali podjetje Podzemlje Pece, d. o. o., turistični rudnik in muzej, zato smo v diplomskem delu predstavili, kaj je turistični trg, kako poteka monitoring le-tega in kako ga lahko segmentiramo. Raziskovali smo, kakšno je segmentiranje v izbranem podjetju, pred izvedbo raziskave pa smo izbrano podjetje in njegovo ponudbo tudi opisali. Da smo spoznali, katere segmente ima podjetje, smo opravili intervju z direktorico ter anketo z gosti Podzemlja Pece. Ker pa je to turistični muzej, kjer opravljajo vodene oglede skupin, smo raziskavi dodali tudi intervju vodnika, s katerim smo izvedeli, kako se vodenje spreminja glede na določene segmente. Odgovore intervjuja in ankete smo analizirali in na podlagi pridobljenih informacij napisali predloge za izboljšanje segmentacije v podjetju.
Ključne besede: Podzemlje Pece, segmentiranje, prilagajanje programa, intervju, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Vpliv mednarodnih projektov na razvoj območja: primer Porabja
Klaudia Grebenár, 2024, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta opredeljuje vpliv mednarodnih projektov na razvoj izbranega območja, v našem primeru Porabja. Naloga je sestavljena iz štirih delov: prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev, hipotez, predpostavk in omejitev. Opredeljene so še metode raziskovanja. V drugem delu so predstavljeni koncepti raziskovanja vpliva mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah. Ukvarjamo se z vplivom mednarodnih projektov Interreg in njihovih pozitivnih ter negativnih vplivov na razvoj turizma v obmejnih regijah. Tretje poglavje predstavlja analizo treh večjih čezmejnih projektov, izvedenih v Porabju, in njihove značilnosti. Analiziran je vpliv mednarodnih projektov na razvoj turizma v obmejnih regijah, predstavljeni pa so tudi njihovi ključni elementi. Raziskava prikazuje izkušnje ljudi z mednarodnimi projekti v Porabju. V jedru prikažemo tudi rezultate analize. Sklepni del diplomskega projekta je namenjen preverjanju doseganja ciljev in analizi testiranja hipotez ter izdelavi priporočil za nadaljnje delo.
Ključne besede: mednarodni projekti, razvoj, Interreg, turizem, obmejne regije, Evropska komisija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Analiza možnosti razvoja športnega turizma v občini Maribor
Lana Lukarič, 2023, diplomsko delo

Opis: Športni turizem postaja vse bolj priljubljen in se zato hitro razvija. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v občini Maribor. Povzeli smo opredelitve športnega turizma in opredelili, kaj vse spada v to skupino turistične ponudbe. Predstavili smo najbolj udarne športne prireditve v občini Maribor in predstavili objekte, ki so primerni za uporabo v športnem turizmu na območju MOM. Raziskali smo tudi ponudnike športa v občini Maribor in nabor njihove ponudbe. Analizirali smo podatke Zavoda za turizem in podatke, pridobljene od izbranih ponudnikov nastanitev za športnike v občini Maribor. O poznavanju športnega turizma v Mariboru smo izvedli anketo med naključnimi prebivalci mestne občine Maribor, sodelovalo jih je 60. Odgovore smo analizirali in jih grafično predstavili. Na podlagi pridobljenih informacij in podatkov smo napisali predloge za izboljšanje športno turistične ponudbe v Mestni občini Maribor.
Ključne besede: turizem, šport, Maribor
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 491; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu
Davida Pogorevc Hafner, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu. Opišemo, kaj je zeleni marketing in kdo so zeleni potrošniki, natančneje pa se dotaknemo teme zeleni turizem, ki v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen ter se hitro razvija zaradi neokrnjene narave, pestre kulturne dediščine ter raznolike in izvrstne kulinarične ponudbe. Razvoj zelenega marketinga in turizma postaja vse pomembnejši, saj smo se začeli vsaj v razvitem delu sveta vse bolj zavedati problema onesnaženosti zraka, globalnega segrevanja ter pogubnih posledic klimatskih sprememb, pomanjkanja pitne vode, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali. Varovanje okolja je postalo ključno družbeno vprašanje, ki zahteva trajnostno naravnanost podjetij. Zeleni marketing je učinkovita strategija, ki ozavešča turiste o pomembnosti trajnostnega turizma in spodbuja zeleno ravnanje. V diplomskem delu smo raziskali potencial zelenega turizma v Sloveniji ter vpliv zelenega marketinga na zeleno zavest in ravnanje turistov. Ugotovili smo, koliko okoljska ozaveščenost vpliva na nakupno vedenje odjemalcev in koliko so v zameno pripravljeni plačati več ter tudi, ali okoljski znaki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve odjemalcev/turistov in ali bi se potrošniki večkrat odločili za zeleno turistično ponudbo, če bi bila na voljo. Prišli smo do sklepa, da potrošniki še vedno raje ostanejo v coni svojega udobja in se odločajo za okolju bolj prijazne alternative v glavnem le, če so cene tovrstne ponudbe konkurenčne. Če pa se odločijo, verjamejo, da so zato boljši/odgovornejši potrošniki in pripomorejo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Tudi pri turistični ponudbi cenijo kakovost, udobje in prestiž in se za zeleno turistično ponudbo ne odločijo vedno, temveč pretežno takrat, ko je v skladu z njihovimi pričakovanji o doživetem in udobnem dopustu.
Ključne besede: zeleni marketing, zeleni turizem, zeleni odjemalci/turisti, nakupno vedenje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Športni turizem: ogled nogometnih stadionov
Anja Marovt, 2023, diplomsko delo

Opis: Danes lahko opazimo porast obsega športnega turizma, ki zajema več različnih segmentov. Podrobneje smo se dotaknili nostalgičnega športnega turizma in turizma na nogometnih stadionih. Kot primer dobre prakse smo predstavili tri britanske nogometne stadione, v Sloveniji pa smo izbrali tri potencialne nogometne stadione za ponujanje tovrstnih storitev.
Ključne besede: športni turizem, ogledi nogometnih stadionov, turizem na nogometnih stadionih, britanski nogometni stadioni, slovenski nogometni stadioni
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Uporaba orodij marketinga 4.0 v podjetju Thermana d.d.
Ana Dorn, 2022, diplomsko delo

Opis: Turizem štejemo med dejavnosti, ki se morajo nenehno prilagajati spremembam na trgu. Tako morajo zaposleni v turizmu poznati odjemalce, cene na trgu, okolje oziroma destinacijo, v kateri delujejo, predvsem pa svoje izdelke, da znajo iz njih ustvariti primerno ponudbo in s tem privabiti potencialne odjemalce k nakupu izdelka ali storitve podjetja. Turizem se bo najbolje razvijal v destinacijah, kjer so urejene prometne povezave, kjer najdejo obiskovalci pestro ponudbo prostočasnih dejavnosti in privlačno klasično turistično ponudbo, kot so termalna kopališča, še posebej, če nudijo programe tudi za poslovne goste. Turizem je tesno povezan z marketingom. V dobi digitalizacije lahko poleg digitalnega marketinga omenjamo tudi marketing 4.0, ki predstavlja kombinacijo tradicionalnega trženja (televizija, radio in tisk) in digitalnega trženja (spletno okolje). V diplomskem delu sta predstavljena v teoretičnem delu klasičen marketing in koncept marketinga 4.0 na področju hotelirstva. V empiričnem delu je najprej predstavljeno področje marketinga v izbranem podjetju, nato pa so prikazani rezultati intervjuja, iz katerih izhaja nekaj temeljnih ugotovitev raziskave. Poleg tega je analizirano še, ali izbrano podjetje hkrati z digitalizacijo zvišuje tudi digitalne kompetence svojih zaposlenih. Zanimalo nas je tudi, ali so zaposleni v podjetju dovolj usposobljeni za uporabo digitalnih marketinških orodij, da jih znajo uporabiti v korist podjetja. Poleg intervjuja je izvedena tudi anonimna anketa med uporabniki storitev podjetja, pri čemer je ugotovljeno, kje večinoma najdejo informacije o njihovi ponudbi. Izbirali so lahko med klasičnimi in socialnimi mediji. Rezultati ankete so prikazani v empiričnem delu diplomske naloge. Prav tako so v empiričnem delu prikazani osnovni parametri intervjuja. Vse skupaj je povzeto v temeljnih ugotovitvah raziskave.
Ključne besede: Marketing 4.0, turizem, hotelirstvo, marketinška orodja, digitalizacija poslovanja, socialna omrežja
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 936; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

10.
Primerjava hotelske ponudbe v izbranem slovenskem in v avstrijskem termalnem zdravilišču
Špela Simonič, 2022, diplomsko delo

Opis: Slovenska naravna zdravilišča se v primerjavi s tujimi, v našem primeru avstrijskimi zdravilišči, razlikujejo, obenem pa ponujajo podobne storitve, ki pa so z vidika gostovih pričakovanj lahko različne. Prepoznavnost storitev in ponudnika, zadovoljstvo in ohranjanje gostov pa so odvisni od kakovosti in učinkovitosti ponudbe ter od dodatnih aktivnostih, ki jih ponuja posamezno zdravilišče. V diplomskem delu primerjamo ponudbo storitev dvoje zdravilišč, ki se nahajata v dveh različnih državah. Opis ponudbe termalnega zdravilišča Terme 3000 v sklopu Hotela Termal, ki se nahaja v slovenskih Moravskih Toplicah, primerjamo s ponudbo termalnega zdravilišča Parktherme, v sklopu Hotela Vitalhotel v avstrijskem Bad Radkersburgu. Iz pridobljenih odgovorov anketiranih gostov lahko razberemo, da slovensko zdravilišče Terme 3000, ki deluje v sklopu Hotela Termal ponuja več zdravstvenih storitev kot avstrijsko zdravilišče Parktherme, ki deluje v sklopu Hotela Vitalhotel. Najpogostejši razlogi obiskanosti slovenskega termalnega zdravilišča so počitek in sprostitev, nato ugodne cene ter šport in rekreacija. Avstrijsko termalno zdravilišče pa s svojo ponudbo poudarja predvsem izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma rehabilitacijo ter preventivo. Na podlagi analize rezultatov anketiranja smo ugotovili, da je v avstrijskem zdravilišču pomembna predvsem kakovost storitev, ki jo gostje hotela zelo cenijo. Prav tako so avstrijski gostje zelo zadovoljni s higieno, dostopnostjo informacij, strokovnostjo zdraviliškega osebja, urejenostjo hotela, ustrežljivostjo osebja na recepciji, gostinsko ponudbo, predvsem pa z reševanjem pritožb hotelskih gostov. Na podlagi analize rezultatov anketiranja smo tudi ugotovili, da je v slovenskem zdravilišču pomembna predvsem gostinska ponudba. Slovenski gostje so še zelo zadovoljni z urejenostjo hotela, urejenostjo sob, higiene v hotelu, predvsem pa z ljubeznivostjo zdraviliškega osebja. Predlogi za izboljšanje kakovosti storitev v slovenskem termalnem zdravilišču nakazujejo, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti dodatnemu izobraževanju medicinskega in strokovnega hotelskega osebja. Avstrijsko termalno zdravilišče pa bi moralo izboljšati gostinske storitve, predvsem ponudbo hrane in pijače.
Ključne besede: zdraviliški turizem, reševanje pritožb, storitve v zdraviliškem turizmu.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 633; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici