| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1630
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava poroznih polimerov na osnovi celuloze z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze
Paula Estevez Recio, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen tega dela je razložiti sintezo poliHIPE, ki vsebujejo celulozo. PoliHIPE so bili pripravljeni z uporabo emulzij olja v vodi (O/W). Vodna (kontinuirana) faza je bila sestavljena iz akrilne kisline (AA), karboksimetilceluloze (CMC), N,N′-metilenbisakrilamida (MBA), površinsko aktivne snovi in ustreznih iniciatorjev, medtem ko je bila oljna (notranja) faza toluen. Polimerizacija je potekala termično pri 60 ºC 24 ur. Dobljeni polimeri so imeli diskontinuitetno morfologijo poliHIPE z različnimi premeri, odvisno od stopnje zamreženja in količine CMC. Zanimivo je, da sta prisotnost CMC in višja stopnja zamreženja (30 %) povzročila nastanek večjih por, ki so v bistvu oblikovale material s tremi stopnjami poroznosti - primarno, sekundarno in terciarno. Velikost por je bila od približno 32 μm (0 % CMC) do 260 μm (1 % CMC), površina BET pa se je gibala od približno 1,3 m2/g do 3,9 m2/g. PoliHIPE smo uporabili tudi za adsorpcijo metilen modrega (MB). Pokazalo se je, da prisotnost CMC poveča adsorpcijo MB, vendar se pri višjih koncentracijah CMC adsorpcija zmanjša, kar kaže, da je idealna količina CMC pod 2,5 % (raztopina CMC).
Ključne besede: PolyHIPE, akrilna kislina, celuloza, adsorpcija, poroznost
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (10,55 MB)

2.
Baker imobiliziran na porozen polipiridin kot obnovljiv katalizator
Anja Košak, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila vezava bakra na porozni polipiridin, na katerega smo po čiščenju in sušenju vezali bakrov (II) klorid dihidrat in ga uporabili kot katalizator pri Ullmannovi reakciji. Za pripravo poroznega polimera, na osnovi 4-vinil piridina in divinilbenzena smo izvedli verižno radikalsko polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze (poliHIPE). Kot rezultat uspešne polimerizacije, smo dobili stabilno HIP emulzijo, to smo dosegli z dodajanjem iniciatorja α, α`-azoizobutironitril, s spreminjanjem deleža monomerov 4 – vinilpiridin, stiren in divinilbenzen ter vključevanjem različnih surfaktantov poli(etilen glikol)-blok-poli(propilen glikol)-blok-poli(etilen glikol) in sorbitan monooleat. Začetni cilj je bil ustvariti stabilno emulzijo, ki bi vsebovala velik delež 4 – vinilpiridina in posledično veliko prostih dušikovih atomov. Produkt uspešne polimerizacije je porozni polimer, katerega smo okarakterizirali s Fourier transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) določili morfologijo in površino po Brunauer – Emmett – Teller (BET) modelu. Poroznemu materialu smo lahko s pomočjo elementne analize določili vsebnost dušika, ogljika in vodika, kar nam je omogočilo primerjavo izračunane in dejanske vrednosti kemijskih elementov v polimeru. Naslednji korak je bila vezava bakra na poliHIPE monolit. Naredili smo reakcijsko zmes z bakrov (II) kloridnim dihidratom in etilacetatom, dodali smo mu predhodno pripravljeni polimer in posušili do konstantne temparature. Posušen produkt, ki je bil polimer z vezanim bakrom smo v nadaljevanju uporabili pri Ullmannovi reakciji kot katalizator. Ullmannovo reakcijo smo izvedli med aromatskim halidom klorobenzenom ali jodobenzenom in benzilaminom. Produkt smo okarakterizirali z nuklearno magnetno resonanco (NMR).
Ključne besede: poliHIPE, 4-vinilpiridin, baker, Ullmannova reakcija, porozni polimer
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
Optimizacija procesa ekstrakcije farmacevtske učinkovine
Matej Furek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo ekstrakcijo aktivne farmacevtske učinkovine iz vodne v organsko fazo z uporabo ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Izvedli smo simulacijo proizvodnega procesa ekstrakcije, ki je sestavljen iz šestih ekstrakcijsko-separacijskih centrifug (Westfalia). Simulacijo smo izvedli na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnje. Simulirali smo trenutno postavitev centrifug (1-1-1-1-1) ter izvedli simulacije štirih alternativnih postavitev centrifug. Rezultati nakazujejo, da se rezultati simulacije osnovne postavitve skladajo s podatki realnega procesa, na podlagi česar sklepamo, da so skladni tudi rezultati alternativnih postavitev. Na osnovi eksperimentalnega načrta smo razvili matematične modele za napovedovanje izkoristkov obravnavanih postavitev ekstrakcijsko-separacijskih centrifug. Polinomski matematični modeli za oceno učinkovitosti posamezne postavitve izkazujejo visoko ujemanje s podatki (R2 > 0,98). Razvite modele smo uporabili za optimizacijo procesa ekstrakcije. Rezultati optimizacije nakazujejo, da bi lahko z alternativno postavitvijo (2-1-1-1) dosegli enako učinkovitost, kar bi sicer zahtevalo 750 L/h višji pretok organskega topila, vendar bi s tem močno razbremenili centrifugi v prvi stopnji.
Ključne besede: ekstrakcijsko-separacijske centrifuge, aktivna farmacevtska učinkovina, simulacija, optimizacija
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

4.
Uporaba mešanih šablon za pripravo hierarhično poroznih polimerov
Patricija Potisk, 2021, diplomsko delo

Opis: Porozni polimeri so zaradi svojih specifičnih lastnosti (visoka poroznost, nizka gostota, visoka specifična površina, pretočnost itd.) perspektivni materiali s širokim spektrom aplikacij. Namen diplomskega dela je bila priprava visoko poroznega polimera s kombinacijo dveh tehnik za doseganje porozne strukture. Najprej smo s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn pripravili trden polimerni nosilec, v notranjost katerega smo prenesli emulzijo z visokim deležem notranje faze (HIP emulzijo) tipa voda v olju. Kot monomera smo uporabili trimetilpropan tris(3-merkaptopropionat) (TMPTMP) in divinil adipat (DVA). Notranja faza HIP emulzije je v našem primeru predstavljala 80 % celotne prostornine emulzije. Po fotopolimerizaciji HIP emulzije v notranjosti PMMA nosilca v UV komori je sledilo čiščenje v Soxhletovem aparatu s topili etilacetatom in etanolom, ki sta iz produkta odstranila PMMA zrna. Morfologijo vzorca smo proučili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Za primerjavo smo uporabili vzorce, ki smo jih dobili s polimerizacijo v masi in polimerizacijo v raztopini. Rezultati analize so pokazali, da nam je uspelo sintetizirati hierarhično porozen polimer z odprto celično strukturo. Polimerna zrna smo uspešno odstranili, saj so na njihovih mestih nastale večje primarne pore. Povezane so bile z manjšimi kanali, ki so bili posledica stičišč med zrni. Zaradi uporabe HIP emulzije je bil porozen tudi skelet. Takšni materiali so pretočni in imajo višjo specifično površino kot materiali pripravljeni s polimerizacijo v masi in raztopini. Vse vzorce smo okarakterizirali še s porozimetrijo po BET (Brunauer-Emmett-Teller) metodi in preverili njihovo sestavo s Fourierovo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR) in elementno analizo.
Ključne besede: poroznost, HIP emulzija, poliHIPE material, sintranje, tiol-en
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
In situ funkcionalizacija poroznih politiolenov s funkcionalnimi alkeni
Domen Slemenšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja rezultate in situ funkcionalizacije poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilata) z glicidil metakrilatom in vinilbenzil kloridom. Z uporabo glicidil metakrilata smo v polimer uvedli epoksi funkcionalno skupino, ki z odprtjem obroča lahko sodeluje pri številnih nukleofilnih reakcijah in s tem poveča aplikativnost nastalega kopolimera. Polimer funkcionaliziran z vinilbenzil kloridom prav tako pridobi novo funkcionalno skupino, klorometilno skupino, ki sodeluje pri številnih reakcijah. In situ funkcionalizacije smo izvedli s tiol-en klik polimerizacijo v masi in s tiol-en klik polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Uspešnejši smo bili s funkcionalizacijo z glicidil metakrilatom. Poli(pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)-ko-1,6-heksandiol diakrilat-ko-glicidil metakrilatni) monoliti pripravljeni s polimerizacijo v masi so bili rumeno obarvani, krhki in neporozni. Monoliti sinteze istega kopolimera s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije so bili bele barve, rahlo upogibljivi, krhki in porozni. Pomembno je, da se je glicidil metakrilat med in situ funkcionalizacijo vključil v polimerno verigo, kar smo dokazali s FTIR spektroskopijo in gravimetrično analizo. Vinilbenzil klorid se v polimerno verigo ni vključil. Sintetiziran material je bil dvoplasten. Eno plast sta predstavljala tetratiol in diakrilat, drugo pa vinilbenzil klorid.
Ključne besede: in situ funkcionalizacija, politioleni, poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

6.
Vpliv razmerja funkcionalnih skupin pri tiol/en polimerizaciji na termomehanske lastnosti produktov
Iztok Majcen, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo sintetizirali visoko porozne polimerne materiale s tiol/en polimerizacijo emulzije z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije). Pripravili smo emulzijo tipa voda v olju (V/O), kjer je bil volumski delež vodne faze 75%. Izvajali smo polimerizacijo kontinuirne faze emulzije s fotopolimerizacijo v UV komori. Sintetizirane poliHIPE materiale smo očistili v Soxhletovem aparatu, kjer smo kot topilo uporabili propan-2-ol. Pri sintezi smo uporabili tri kombinacije monomerov TT/1,6-HDDA, tris (2-(3-merkaptopropioniloksil)etil) izocianurat /1,6-HDDA in TMPTMP/1,6-HDDA. Pri vsakem paru monomerov smo sintezo opravili pri treh različnih razmerjih med tiolno in alkensko funkcionalno skupino (1:1, 1:2 in 1:3). Kot vodno fazo smo uporabili raztopino CaCl2 x 6H2O (Wp=1,76g / 100mL H2O). Končne produkte smo okarakterizirali s termogravimetrično analizo (TGA), s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR), z adsorbcijskim porozimetrom, vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in z elementnim analizatorjem. V tem zaključnem delu so zbrani podatki vseh izvedenih sintez in vsi izmerjeni rezultati. Podana je tudi diskusija rezultatov z grafi in slikami posnetimi med izvajanjem diplomske naloge.
Ključne besede: poroznost, HIP emulzija, tiol/en polimerizacija, temperatura steklastega prehoda, fotopolimerizacija
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

7.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

8.
Razvoj franšizinga v živilski panogi s primerjalno analizo podjetij mcdonald's, burgerking, kfc in subway
Matej Zupanič, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko je med nami pristna epidemija Covida-19, je zelo zanimivo spremljati razvoj franšizinga že od samega začetke epidemije. Od začetke epidemija Covida-19 je opazno, da podjetja niso samo negativno vplivala na gospodarstvo, temveč tudi pozitivno, saj je bilo njihovo poslovanje uspešnejše v primerjavi s časom pred pričetkom epidemije. Prineslo je velike spremembe, zraven drugih podjetij v panogi so se uspeli organizirati in sodelovati z državo glede upoštevanja ukrepov. Na podlagi tega so v svoje poslovanje vključevali dostavo hrane na dom, možnosti Drive-thru in Personal-thru. To je pretežno uspelo McDonald´su, ki se je v svojem okolju odlično znašel. Ostala podjetja so tudi sledila situaciji in uvedla dostavo na dom, nekatera preko podjetij E-hrana in Wolt, nekateri pa v lastni režiji. To jim je omogočalo vir preživetja, kljub temu, da je Covid-19 močno vplival na število delovnega kadra v podjetjih. Veliko ljudi so bila podjetja primorana dati na čakanje, kar je vplivalo brezposelnost v državi, ki se je močno povečalo. Zraven tega je epidemija pustila zelo velik pečat pri določanju cen produktov. V času krize so se cene zaradi premalo povpraševanja od začetka povečale. Kasneje, ko so se ukrepi nekoliko sprostili, pa se je povpraševanje po tej vrsti hrano močno povečalo. S tem so se cene nekoliko zmanjšale, pretežno pa so ostale iste, kot so jih imeli določene pred epidemijo. Če pogledamo na primer McDonald´s, so zraven ponudbe še ponudbo podkrepili z McPresenečenjem, ki so ga stranke dobile ob nakupu obroka nad 10€, kar je prineslo še večje povpraševanje po produktih in posledično se pozna tudi pri dnevno ustvarjenem prometu, ki pomembno vpliva na ustvarjen dobiček podjetja, kar se je odločilno pokazalo v izkazu poslovne uspešnosti podjetja. Podobno je bilo pri ostalih podjetjih, ki so na račun dostave hrane na dom tudi uspeli dvigniti svoj dnevno ustvarjen promet, ki se je izkazalo kot pozitivno. Dokaz za to sta kar dva podjetja, ki sta pred epidemijo ustvarila minus, v času epidemije pa nekako uspela ustvariti dobiček, zaradi česar sem bil zelo presenečen.
Ključne besede: Franšizing, franšiza, McDonald´s, Burger King, Subway, KFC, poslovna uspešnost, določanje cen, cenovne strategije
Objavljeno: 07.09.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Ključne besede: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (865,62 KB)

10.
Razvoj in uporabnost traktorskih vitlov s konstantno vlečno silo
Valentina Požek, 2021, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je gozdarstvo močno razvita panoga in pomemben del kmetijstva. Veliko kmetij ima v lasti gozd, ki predstavlja dodaten vir zaslužka na kmetiji. Cilj diplomskega dela je prikazati delovanje nove tehnologije »konstantne vlečne sile« pri vitlih, ki se kot orodje že nekaj časa pojavljajo na trgu, vendar s to tehnologijo še niso seznanjeni vsi uporabniki takšnih delovnih strojev. V raziskovalnem delu smo opravili poskusno testiranje dveh različnih vitlov v proizvodnih prostorih podjetja Krpan. Pridobljeni podatki omogočajo lažjo interpretacijo razlike med dvema različnima konstrukcijskima sistemoma vitla. Konstantna vlečna sila omogoča enakomeren vlek vitla pri različni oddaljenosti bremena od traktorja. Do zdaj so kmetovalci uporabljali le klasične vitle, ki takšne tehnologije niso imeli vgrajene. Zdaj novi sistemi kmetovalcem omogočajo lažje delo pri najtežjih kmetijskih opravilih, kot so sečnja in spravilo lesa, delo v gozdu in pri vseh opravilih, kjer potrebujemo takšen delovni stroj. Prednost takšnih strojev so tudi lažji pogoji dela na razgibanem terenu, manjša poraba goriva in večja varnost pri delu. Glede na pregled literature in rezultate testiranja smo prišli do zaključka, da je vitel s konstantno vlečno silo bolj učinkovit pri vleki kot tisti brez, predvsem zaradi izbire pravilnega gonilnega sistema. Neprestane inovacije proizvajalcev pa stremijo k izboljšanju varnosti pri delu, predvsem na hribovitih težje dostopnih področjih.
Ključne besede: vitel, gozdarstvo, konstantna vlečna sila, vleka
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici