1. A randomized controlled trial to improve psychological detachment from work and well-being among employees : a study protocol comparing online CBT-based and mindfulness interventionsSara Tement, Saša Zorjan, Meta Lavrič, Vita Poštuvan, Nejc Plohl, 2020, original scientific article Abstract: Background: The changing landscape of the work environment, which often encompasses expectations of employees being continuously available, makes it difficult to disengage from work and recover. This can have a negative impact on employees’ well-being, resulting in burnout, depression and anxiety, among other difficulties. The current study will test the effectiveness of two different online interventions (i.e., cognitive behavioral therapy; CBT and mindfulness-based stress reduction; MBSR) on employees’ psychological detachment, burnout and other variables related to general (e.g., life satisfaction) and work-specific (e.g., work engagement) well-being.
Methods/design: The study is designed as a randomized control trial with two intervention groups (i.e., CBT, MBSR) and a waitlist control group. Participants will be full-time employees from a wide range of organizations from Slovenia, who report moderate difficulties with psychological detachment from work and burnout and are not receiving any other form of treatment. The online interventions will encompass 12 sessions over 6 weeks (2 sessions per week); each session will include 1) an active audio-guided session and 2) home assignments, accompanied by handouts and worksheets. The study outcomes (i.e., psychological detachment, burnout, general and work-specific well-being), potential mechanisms (i.e., work-related maladaptive thinking patterns, mindfulness) and moderators (e.g., supervisor support for recovery) will be assessed immediately before and after the interventions (pre and post measurement) and 3 months after intervention completion (follow-up). Additionally, participants will fill out questionnaires for the assessment of the central mechanisms and study outcomes each week.
Discussion: We expect that the CBT-based intervention will lead to greater improvements in psychological detachment from work and burnout compared to the MBSR and the waitlist control group. Additionally, we expect that the CBT-based intervention will also lead to greater enhancement of both general and work-related well-being. Keywords: psychology, detachment from work, well-being, cognitive-behavioral intervention, mindfulness Published in DKUM: 23.12.2024; Views: 0; Downloads: 2
Full text (651,48 KB) This document has many files! More... |
2. |
3. Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenjaTina Goznik, 2024, master's thesis Abstract: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči.
Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči.
V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu.
Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora. Keywords: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 371; Downloads: 114
Full text (3,66 MB) |
4. Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko deloLucija Tušek, 2022, master's thesis Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči.
Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov.
Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči. Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja. Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 630; Downloads: 124
Full text (1,12 MB) |
5. Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko deloMojca Jeromel, 2022, master's thesis Abstract: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje. Keywords: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19 Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 1159; Downloads: 165
Full text (1,86 MB) |
6. Doživljanje vključenosti v delovni proces in družinske opore pri osebah, obolelih za shizofrenijo : magistrsko deloMaja Čeček, 2021, master's thesis Abstract: Shizofrenija za seboj prinaša bistvene spremembe v življenje obolelega posameznika in v
življenja njegove družine. Shizofrenija med drugim izrazito vpliva tudi na zaposlitveni položaj
obolelega posameznika. Namen magistrske naloge je raziskati, kako posamezniki, oboleli za
shizofrenijo, doživljajo odnose in oporo znotraj družinskega okolja. V nalogi smo se med drugim
osredotočili tudi na raziskovanje doživljanja vključenosti v delovni proces. V raziskavo smo
vključili 9 oseb, obolelih za shizofrenijo, ki so že dalj časa v fazi remisije oziroma mirovanja
bolezni, so delovno aktivne in imajo redne stike z družino. Izvedli smo 9 poglobljenih intervjujev,
ki smo jih analizirali po načelih tematske analize. Posamezniki, vključeni v raziskavo, navajajo
pomen opore, ki jo prejemajo s strani družinskih članov. Opora družine se nanaša predvsem na
spodbujanje obolelega svojca k rednem in doslednem zdravljenju, poleg tega pa se oporni
dejavniki kažejo kot pripravljenost poslušanja ter razumevanje s strani družinskih članov.
Udeleženci navajajo, da je opora družinskih članov pomembna predvsem v času, ko se oboleli
sooča s hudo simptomatiko bolezni. Posamezniki, sodelujoči v naši raziskavi, med drugim
izpostavljajo tudi pomen lastne delovne aktivacije. Udeleženci navajajo, da je vključevanje v
delovne aktivnosti pomembno predvsem z vidika lastne socialne integracije, poleg tega pa
izpostavljajo, da delovna vključenost pozitivno vpliva na sam potek zdravljenja ter predstavlja
pomemben doprinos na področju osebnega razvoja in finančne avtonomije. Z magistrsko
nalogo želimo osvetliti pomen družine in delovne vključenosti oziroma delovne aktivacije v
življenju posameznika, obolelega za shizofrenijo. Keywords: shizofrenija, delovna vključenost, družinska opora, tematska analiza Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 821; Downloads: 133
Full text (1,92 MB) |
7. Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresuPolonca Borko, 2021, master's thesis Abstract: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov. Keywords: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1018; Downloads: 197
Full text (1,76 MB) |
8. Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moškihKarmen Gavez, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja. Keywords: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 1032; Downloads: 230
Full text (2,83 MB) |
9. Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporuŠpela Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk. Keywords: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1013; Downloads: 92
Full text (2,34 MB) |
10. Transspolnost: doživljanje sebe in lastnega telesa tekom oblikovanja transspolne identiteteNeža Mestek, 2021, master's thesis Abstract: Transspolnost je krovni izraz, ki vključuje vse spolne identitete, ki se ne umeščajo v klasični binarni sistem družbenega in biološkega spola. Transspolne osebe doživljajo neujemanje med lastno spolno identiteto in biološkim spolom, kar povzroča hude stiske in vodi v konflikten odnos do sebe in do lastnega telesa.
Namen magistrskega dela je raziskati transspolno izkušnjo, natančneje, kako se tekom oblikovanja transspolne identitete – tj. od samega zavedanja, da je oseba transspolna pa do trenutne točke v identitetnem razvoju – spreminja doživljanje sebe in lastnega telesa. Zanimalo nas je, kako se spreminjajo razumevanje, pogled, doživljanje in odnos do sebe in lastnega telesa med procesom psihološke in telesno tranzicijo. V raziskavi je sodelovalo 9 transspolnih oseb, 5 trans moških in 4 trans ženske. Izvedli smo 9 poglobljenih intervjujev in jih analizirali s pomočjo tematske analize. Na koncu smo oblikovali 69 kod, ki smo jih združili v 13 osrednjih tem.
Na podlagi zbranih podatkov smo začrtali potek oblikovanja transspolne identitete in spreminjajočega se doživljanja in odnosa do sebe in lastnega telesa med tem procesom. V grobem lahko proces oblikovanja transspolne identitete razdelimo na obdobje pred, med in po tranziciji. Obdobje pred tranzicijo je zaznamovano predvsem z občutki nejasnosti in neudobja v telesu ter pridružene želje, da bi oseba bila nasprotnega spola. Postopnemu ozaveščanju teh notranjih impulzov in želji se hkrati pridružuje tudi zavedanje njihove problematičnosti z vidika družbenih norm, kar vodi v konflikt med notranjimi impulzi in pritiski okolice. Sočasno pa se ustvarja tudi vedno večji konflikt med doživljanjem sebe in lastnega telesa, ki ga nato poveča nastop pubertete. Ta predstavlja prvi vrhunec konflikta med notranjim doživljanjem in zunanjo podobo. Preizpraševanje opisanih občutkov nato vodi osebo do spoznanja, da je transspolna, in do odločitve za tranzicijo. Hormonska terapija nudi prvo večje psihološko olajšanje in razbremenitev, hkrati pa zaradi svojih učinkov poveča neujemanje na telesni ravni, kar zaznamuje drugi vrhunec konflikta v oblikovanju transspolne identitete. S časom, ko učinki terapije postanejo dominanti, spolna identiteta pa je vse bolj skladna s telesno, se postopoma manjša tudi stiska, ki jo oseba čuti. Proces fizične tranzicije tako poteka skoraj vzporedno s psihološko razbremenitvijo in ga lahko razumemo kot proces premika k sebi, k pristnemu ali avtentičnemu delovanju. Takšen premik k sebi odpre tudi prostor za razreševanje potlačenih vsebin in osebnostno rast, ki je odraz sprejemanja in integriranja vseh vidikov sebe in lastne identitete. Keywords: transspolnost, oblikovanje transspolne identitete, doživljanje sebe, doživljanje telesa Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 1042; Downloads: 184
Full text (1,64 MB) |