1. Implementation of food matrix effects into chemical food contaminant risk assessmentAna-Andreea Cioca, Tomaž Langerholc, Livija Tušar, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Food risk assessment plays an important role in protecting public health worldwide. Stakeholders involved in food risk assessment, such as national authorities, agencies, non-governmental organisations (NGOs), industry and consumers, need to properly understand the terminology of food risk assessment effectively. In this respect, the first part of the EU-FORA work programme (WP1) aimed to provide insights into the actual translation of two essential terms used in food risk assessment. ‘Hazard’ and ‘risk’ were first identified and compared between the English version of various food regulations and their equivalents in the national legislation of EU Member States. The comparison and critical evaluation revealed several inconsistencies. These inconsistencies could lead to misinterpretations, followed by errors in conducting risk assessments or communicating risks. We recommend that consistency is restored and maintained so that the message is properly communicated. The second part of the work programme (WP2) was focused on a specific area within chemical risk assessment (CRA). In this context, special attention was given to the impact of the food matrix on the bioaccessibility and bioavailability of heavy metals and metalloids. After collection and careful selection of data from scientific journals, a database with information on the bioaccessibility and bioavailability of cadmium (Cd), lead (Pb), mercury (Hg) and arsenic (As) in different food matrices was created for future statistical analyses related to dietary exposure.
Ključne besede: hazard, risk, food regulation, chemical contaminants, bioavailability, bioaccessibility, food matrix
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 60; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocihKatarina Meštrović Popovič, 2023, doktorsko delo/naloga Opis: Okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj
tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju
in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti
probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili.
Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli
(E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike.
Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov.
Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato
uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni
raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS
pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje.
Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali
probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan
krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s
probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem
vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.
Ključne besede: probiotiki, okuţbe sečil, antibiotiĉna zašĉita, otroci, uropatogena E. coli (UPEC), Lactobacillus plantarum.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 30
Celotno besedilo (4,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv ksilitola na strukturo in metabolizem črevesne mikrobiote v dinamičnem simulatorja črevesja : master's thesisŠpela Celcar, 2022, magistrsko delo Opis: Ksilitol je sladkorni alkohol, ki se uporablja kot sladilo v številnih živilskih produktih. V veliki meri so ga raziskovali zaradi njegovih učinkov v ustni votlini, raziskav o njegovem vplivu na človeško črevesno mikrobioto pa ni veliko. V tem magistrskem delu smo proučevali od odmerka odvisen učinek ksilitola (1, 3 in 5 g/L) na sestavo in metabolizem črevesne mikrobiote z uporabo dinamičnega črevesnega simulatorja mikrobiote debelega črevesa. Koncentracijo KVMK smo določili s HPLC sistemom s primerjavo retencijskega časa s standardi, amonij pa z Nesslerjevim reagentom. Absolutna kvantifikacija mikrobnih skupin je bila izvedena s qPCR. Statistična analiza rezultatov je pokazala, da dodatek ksilitola povzroči statistično značilne spremembe v številu bakterij Faecalibacterium, Roseburia, Bifidobacterium, Lactobacillus, Akkermansia in Blautia coccoides. Poleg tega se je metabolizem črevesne mikrobiote ob dodatku ksilitola statistično značilno spremenil, saj se je ob povečevanju koncentracije ksilitola koncentracija butirata povečala, koncentracija acetata in propionata pa zmanjšala v primerjavi s kontrolo. Poleg tega je statistična analiza pokazala statistično značilno negativno korelacijo med koncentracijo ksilitola in koncentracijo amonija. Koncentracijo KVMK je mogoče razlagati z mehanizmi navzkrižnega hranjenja med bakterijami. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ksilitol kaže prebiotične učinke na črevesno mikrobioto s povečanjem nastajanja koristnih metabolitov, zlasti butirata. Regulacija interakcije med ksilitolom, črevesno mikrobioto in metabolizmom potrebuje nadaljnje raziskave.
Ključne besede: simulator črevesja, ksilitol, črevesna mikrobiota, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,40 MB) |
4. Vpliv mutacij v genih, pomembnih za tvorbo biofilma na adhezijo in invazijo bakterij campylobacter jejuni v celicah caco-2 : magistrsko deloTjaša Damijan, 2022, magistrsko delo Opis: Mikroaerofilne bakterije Campylobacter jejuni so kljub zahtevnim pogojem rasti zelo razširjeni mikroorganizmi in najpogostejši povzročitelji akutnega bakterijskega gastroenteritisa pri ljudeh po vsem svetu. Predpostavlja se, da ima pri preživetju v naravnem okolju pomembno vlogo tvorba biofilma. Prvi in ključni korak, potreben za uspešno tvorbo biofilma, je adhezija bakterij na ustrezno površino. V magistrskem delu je bila ovrednotena sposobnost adhezije in invazije bakterij Campylobacter jejuni na/v humane črevesne celice karcinogenega izvora Caco-2. V raziskavo so bili vključeni referenčni sev Campylobacter jejuni (divji sev NCTC 11168) in njegovi mutanti z mutacijami v genih chuA, csrA, kpsM, luxS, omp50, rrpA, rrpB, trpE in Cj1191c. Vpliv mutacij v izbranih genih na sposobnost adhezije in invazije bakterij Campylobacter jejuni je bil ovrednoten z metodo štetja kolonij (CFU/ml). Pred tem je bil ovrednoten vpliv mutantov na metabolno aktivnost celic Caco-2 s kolorimetričnim testom z uporabo reagenta MTT. Statistična analiza je pokazala, da so mutacije v genih chuA, csrA, luxS, omp50 in rrpB statistično značilno zmanjšale sposobnost adhezije bakterij Campylobacter jejuni na celice Caco-2. Mutacije v genih kpsM, trpE in Cj1191c so statistično značilno povečale sposobnost adhezije bakterij Campylobacter jejuni na celice Caco-2. Sposobnost invazije v celice Caco-2 sta imela samo mutanta z mutacijo v genu rrpB in genu luxS. Ostali mutanti niso invadirali v celice Caco-2. Potrebne so nadaljnje raziskave za razvoj strategij, ki omejujejo število okužb in omogočajo nadzor bakterij v živilih.
Ključne besede: Campylobacter jejuni, tvorba biofilma, adhezija, invazija, celice Caco-2
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,08 MB) |
5. Znotrajcelični antioksidativni potencial različnih sort hmelja : magistrsko deloTamara Hribernik, 2022, magistrsko delo Opis: Hmelj se tradicionalno uporablja v pivovarstvu. V zadnjih letih je bilo narejenih veliko študij o bioaktivnih molekulah hmelja, ki dokazujejo različne funkcionalne lastnosti, med njimi tudi antioksidativni potencial. V zaključni nalogi se je v pogojih in vitro določal znotrajcelični antioksidativni potencial 14 različnih sort hmelja in treh izoliranih substanc iz ekstrakta hmelja (ksantohumol, α-, β-kisline in β-kisline). Antioksidativni potencial je bil določen s pomočjo fluorescentnega barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. Najnižji izmerjen znotrajcelični antioksidativni potencial je bil določen pri sorti 'Savinjski golding', najvišji pa pri sorti 'Nugget'. Statistična analiza je pokazala, da med sortami hmelja obstajajo statistično značilne razlike pri znotrajceličnem antioksidativnem potencialu, in jih razdelila v pet statističnih razredov. Prav tako je bila ugotovljena statistično značilna razlika med vzorcem α-, β-kislin in vzorcem β-kislin. Zaradi neponovljivosti rezultatov so priporočljive nadaljnje raziskave o lastnostih ksantohumola. Antioksidativni potencial hmelja bi lahko v prihodnje postal eden od kriterijev pri sortni selekciji hmelja, saj je ta lastnost zanimiva za prehransko industrijo.
Ključne besede: hmelj, antioksidanti, reaktivne kisikove spojine, DCFH-DA
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 334; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,30 MB) |
6. Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vajeJanja Kristl, 2022 Opis: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Ključne besede: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Objavljeno v DKUM: 15.02.2022; Ogledov: 751; Prenosov: 147
Celotno besedilo (4,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Priročnik za uvajanje standarda ifs global markets food v podjetjaAndreja Podnar, 2021, magistrsko delo Opis: Standard IFS Global Markets Food je sistem zagotavljanja varnih in kakovostnih živil. Z njegovo pridobitvijo kupci enotno ocenjujejo proizvajalce živilskih izdelkov. Glavni cilj magistrskega dela je bil ustvariti priročnik za uvajanje standarda IFS Global Markets Food in predstaviti prednosti, ki jih prinaša certificiranje podjetja s tem standardom. Magistrsko delo pomaga predvsem manjšim in slabše razvitim podjetjem, ki razmišljajo o uvedbi standarda IFS Global Markets Food v podjetje in imajo premalo predhodnega znanja ter tistim, katerih namen je v prihodnosti pridobiti certifikat IFS Food. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni standard in njegove posamezne zahteve, prednosti ter postopek uvajanja omenjenega standarda. V eksperimentalnem delu je bil standard dodatno obrazložen s praktičnimi nasveti in vsebuje še anketni vprašalnik z razpravo rezultatov. S pomočjo anketnega vprašalnika smo potrdili hipotezo magistrskega dela, da pridobitev IFS Global Markets Food certifikata doprinese podjetjem večje zaupanje poslovnega partnerja, zmanjšajo se nevarni dejavniki tveganja v proizvodnji podjetja in da standard IFS Global Markets Food stroškovno in upravljavsko ne obremenjuje podjetja.
Ključne besede: IFS Global Markets Food, IFS, HACCP, varnost živil, živilska proizvodnja
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,73 MB) |
8. Analiza pojavljanja izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni v povezavi z uživanjem okuženih živil v obdobju 1997 - 2016 v Sloveniji : magistrsko deloJani Mulec, 2021, magistrsko delo Opis: Pred epidemijo Sars-CoV-2 (Covid-19) so prijave črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) zajemale približno četrtino vseh prijav nalezljivih bolezni in so pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Okužbe ČNB povzročajo mikroorganizmi kot so paraziti, bakterije, virusi in toksini. Na osnovi statističnih podatkov spremljanja le-teh smo v magistrskem delu ocenili epidemiološko situacijo glede izbruhov ČNB v Sloveniji od leta 1997 do leta 2016. V Sloveniji smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno zaznali 328 izbruhov ČNB, zaradi katerih je zbolelo 9394 ljudi, od tega jih je bilo 853 hospitaliziranih in 12 smrtnih primerov. Ugotovili smo, da izbruhi ČNB niso bili enakomerno porazdeljeni po letih in da je stopnja pojavnosti različna med regijami. Najvišjo povprečno stopnjo pojavnosti smo zaznali v koprski regiji z 1,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev, najmanjšo pa v goriški regiji z 0,4 izbruha ČNB na 100.000 prebivalcev. V regijah z višjim številom prebivalstva, to sta ljubljanska in mariborska, sta stopnji pojavnosti znašali 0,5 ter 1 izbruh ČNB na 100.000 prebivalcev. Najpogostejši povzročitelji so bili bakterijski (67,3 %), zlasti Salmonella enteritidis in Staphylococcus aureus ter povzročitelji neznane etiologije (24,3 %). Kljub trendu zmanjševanja izbruhov ČNB v Sloveniji je potrebno stalno spremljanje, spodbujanje zdravstvene preventive, ozaveščanje prebivalstva o preprečevanju širjenja povzročiteljev in dosledno upoštevanje veljavnih smernic higienske prakse v celotni prehrambni verigi.
Ključne besede: črevesne nalezljive bolezni / prehranski patogeni bolezni / pojavnost bolezni / epidemiologija ČNB
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 663; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. Poslovni načrt predelave mokarjev : magistrsko deloKaja Glavač, 2021, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 133
Celotno besedilo (5,44 MB) |
10. Antioksidativni potencial različnih sort hmeljaTamara Kobale, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.
Ključne besede: Hmelj, antioksidativni potencial, FRAP, ORAC
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 70
Celotno besedilo (2,38 MB) |
