| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 341
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
SPOSOBNOST VZGOJITELJEV ZA NUDENJE PRVE POMOČI V VRTCU
Mojca Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri vsakdanjem delu v vrtcu se strokovni delavci poleg načrtovanega vzgojnega dela srečujejo tudi s poškodbami in nenadnimi bolezenskimi stanji. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so strokovni delavci sposobni ustrezno nuditi prvo pomoč otroku. Za namen raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. S pomočjo vprašalnika se je raziskalo, s katerimi poškodbami in nenadnimi bolezenskimi stanji se najpogosteje srečujejo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v praksi ter za katere jih je najbolj strah, da bi do njih prišlo v njihovi skupini. V raziskavi je sodelovalo 72 anketiranih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic na območju Dolenjske. Podatke smo obdelali kvantitativno z deskriptivno statistiko, s frekvenčno distribucijo, z uporabo tabel in z grafičnim prikazom. Raziskava je pokazala, da so strokovni delavci v vrtcih delno sposobni nuditi ustrezno prvo pomoč v določenih situacijah. Znanje prve pomoči strokovnih delavcev bi se moralo izpopolnjevati in obnavljati v krajšem obdobju.
Ključne besede: poškodbe otrok, nenadna bolezenska stanja, nudenje prve pomoči, varno okolje v vrtcu, zastrupitve otrok
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1682; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

72.
VLOGA VZGOJITELJA PRI OBRAVNAVI OTROK Z NAJPOGOSTEJŠIMI OBOLENJI V VRTCU
Karmen Žula, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri obravnavi otrok z najpogostejšimi obolenji v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili najpogostejša obolenja, ki se pojavljajo pri otrocih v vrtcu, samo preprečevanje obolenj v vrtcu v povezavi z zdravim in varnim okoljem, higienskimi pogoji ter gibalno telesnimi dejavnostmi. Hkrati nas je zanimala še vloga vzgojitelja pri preprečevanju obolenj v vrtcu, predvsem pri delu z otroki in kakšna je vloga medsebojnega sodelovanja s starši. Empirični del diplomskega dela zajema rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev. Namen raziskave je bil prikazati vlogo vzgojitelja pri obravnavi otrok z najpogostejšimi obolenji v vrtcu in ugotoviti seznanjenost vzgojiteljev o skrbi za zdravje otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da imajo vzgojitelji dovolj znanja o skrbi za zdravje otrok in to znanje načrtno vnašajo v svoje delo, preko dejavnosti iz Kurikula, ki so povezana s krepitvijo zdravja otrok. Vzgojitelji prepoznajo znake obolenj pri otrocih v vrtcu zaradi dobrega opazovanja, se poslužujejo dodatne strokovne literature in obiskujejo različna strokovna srečanja. Vzgojitelji prav tako skrbijo za higieno prostorov in igrač ter zagotavljajo varno, čisto in zdravo bivalno okolje v vrtcu, h kateremu pa bistveno pripomore sodelovanje s starši.
Ključne besede: otrok, najpogostejša obolenja, vloga vzgojitelja, preprečevanje, sodelovanje s starši.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 10131; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

73.
ZDRAVSTVENO-HIGIENSKI REŽIM V VRTCU
Maja Štraus, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno-higienski režim v vrtcu. V teoretičnem delu je predstavljen zdravstveno-higienski režim v vrtcu, skrb za zdravje in varnost otrok ter zaposlenih, preventivni ukrepi zoper obolelosti in poškodbe in HACCP sistem. Predstavljen je tudi Vrtec Jadvige Golež Maribor in organiziranost dela v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anonimne anketne raziskave, izvedene v Vrtcu Jadvige Golež Maribor med 72 zaposlenimi v vrtcu. Vprašalniki so zajemali nekatera ključna vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo odstopanja v organizaciji dela in izvedbi zdravstveno-higienskega režima med organizatorji prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ali so zaposleni v vrtcu seznanjeni s področji delovanja organizatorja prehrane in zdravstvenega režima in ali se nanj obračajo po nasvet ali po pomoč. Zanimalo nas je ali so zaposleni v vrtcu zadovoljni z obliko sodelovanja, ki jo organizator prehrane in zdravstveno-higienskega režima izbira in ali menijo, da združevanje organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima v aktiv na ravni Maribora dviguje kakovost njihovega delovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo odstopanja pri organizaciji zdravstveno-higienskega režima med vrtci. Med zaposlenimi v vrtcih obstajajo odstopanja pri poznavanju zdravstveno-higienskega režima. Zaposleni v vrtcu so dobro osveščeni s področji delovanja organizatorja zdravstveno-higienskega režima. Zaposleni v vrtcu se pogosto obračajo po pomoč k organizatorju zdravstveno-higienskega režima in so zadovoljni z obliko sodelovanja. Glede združevanja organizatorjev zdravstveno-higienskega režima v aktiv na ravni Maribora, so rezultati raziskave potrdili, da obstajajo med zaposlenimi v vrtcu odstopanja od poznavanja njihovega delovanja.
Ključne besede: zdravstveno-higienski režim, zdravje, varnost, preventivni ukrepi, HACCP
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 3982; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

74.
VPLIVI TELEVIZIJSKEGA OGLAŠEVANJA PREHRANE NA PREDŠOLSKEGA OTROKA
Mojca Vengušt, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili smernice zdravega prehranjevanja, vlogo vzgojitelja in staršev v procesu prehranjevanja otrok, vpliv televizije na otroka, količino in vsebino oglasov, otrokovo razumevanje oglasov, prehrana v oglasih, zakonodajo na področju oglaševanja prehrane otrokom in predstavljen je Nacionalni program prehranske politike. Z raziskavo smo ugotavljali, kako starši sodelujejo z otrokom pri gledanju televizije, kakšen poudarek dajo na reklame, ali menijo, da lahko reklame vplivajo tudi na izbor prehrane. Osredotočili smo se na oglase, ki jih lahko vidijo otroci na televiziji. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimno anketo. Na anketo so odgovarjali starši, ki so imeli otroke vključene v šentjurski vrtec, v šolskem letu 2014/15. Zanimalo nas je tudi, kakšna hrana in pijača je v oglasih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s pomenom, časom, prisotnostjo pri gledanju televizije, mnenja o oglasih, ki oglašujejo hrano in vpliv oglasov na prehranske navade otrok. Rezultati raziskave so pokazali, da se starši zavedajo pomembnosti, da so prisotni z otrokom pri gledanju televizije, prav tako tudi vedo, kaj otrok gleda na televiziji. Vseeno pa je večina staršev ob gledanju televizije prisotnih le občasno. Starši opazijo reklamne oglase vendar pa trdijo, da to ne vpliva na njihov nakup. Vseeno pa menijo, da oglaševanje manj zdrave hrane za otroke, vpliva na prehranske navade in debelost. Večina staršev pozna smernice zdravega prehranjevanja, vendar jih upoštevajo le občasno. Prišli smo do ugotovitve, da je vpliv televizijskega oglaševanja na predšolskega otroka v največji meri odvisen od staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, televizija, oglaševanje, vzgojitelj, starši.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

75.
STRES NA DELOVNEM MESTU VZGOJITELJA
Vera Štraus, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stres na delovnem mestu vzgojitelja smo v teoretičnem delu zbrali podatke o pozitivnem in negativnem stresu. Spregovorili smo o obvladovanju stresa ter o stresu na delovnem mestu vzgojitelja. Osredotočili smo se na to, kakšen način prepoznamo stres in na kakšne načine ga lahko odpravimo. Dotaknili smo se tudi vprašanja kdaj prihaja do izčrpanosti telesa zaradi stresnih situacij, opredelili smo dejavnike stresa in načine, s katerimi se vzgojitelji spoprijemajo z negativnim stresom. V empiričnem delu so predstavljeni podatki raziskave, s katero smo ugotavljali ali negativen stres vzgojitelja vpliva na njegovo delo v oddelku in ali je vsak vzgojitelj vsaj enkrat doživel stresno situacijo na delovnem mestu. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok v OŠ Lenart – enota vrtec. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 34 vzgojiteljev. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2015. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da je vsak vzgojitelj na delovnem mestu vsaj enkrat doživel stresno situacijo. Prav tako pogoste stresne situacije vzgojitelje privedejo do izčrpanosti in posledično do izgorevanja. Rezultati kažejo, da stres vzgojitelja ne vpliva na njegovo delo v oddelku.
Ključne besede: stres, vzgojitelj, načini obvladovanja stresa.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 1846; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (704,59 KB)

76.
ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG VZGOJITELJIC
Aleksandra Makovecki, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdrav življenjski slog vzgojiteljic v teoretičnem delu predstavlja zdravje, modele zdravja v preteklosti, sodobne modele zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog (kajenje, način prehranjevanja, gibalne navade, uživanje alkohola in nedovoljenih drog, stres) in življenjski slog. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 28 vprašanj. Razdeljenih je bilo 23 vprašalnikov vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic v vrtcu Mavrica Odranci, vrtcu Črenšovci in v vrtcu Velika Polana. Namen raziskave je bil, da ugotovimo in predstavimo, kako in na kakšen način skrbijo vzgojiteljice za svoje zdravje. Iz raziskave je razvidno, da vzgojiteljice večinoma skrbijo za svoje zdravje, večinoma ne kadijo in ne pijejo alkohola, se dovolj gibljejo, se ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi, občasno se znajdejo v stresni situaciji in se pravilno prehranjujejo. Vzgojiteljice postavljajo svoje zdravje med najvišje vrednote in se zavedajo, kaj je za njihovo zdravje pomembno.
Ključne besede: zdravje, vzgojitelji, dejavniki tveganja, življenjski slog.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 2025; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

77.
Higiena predšolskega otroka
Stanka Prelog, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Higiena predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena higiena predšolskega otroka, ki je podrobno razčlenjena glede na njeno delitev. Zaradi lažjega razumevanja je osebna higiena podrobneje opisana, saj je cenjena vrednota, ki nas uči o higienskih navadah in o ohranitvi zdravja. Veliko pozornost smo namenili tudi higieni v vrtcu, ki je razčlenjena na osebno higieno otrok in vzgojiteljev, kakšni so zdravstveno higienski ukrepi vzgojiteljev, zajeta je zdrava prehrana v vrtcu ter kakšna je higiena igralnice in sanitarij. Na koncu teoretičnega dela smo se poglobili tudi v to, kako z ustrezno higieno preprečujemo bolezni v vrtcu in doma. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, pridobljene na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev v vrtcu Ljutomer. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšne so higienske navade otrok in vzgojiteljev v vrtcu ter ali otroci in vzgojitelji posvečajo dovolj pozornosti higieni v vrtcu ter kako. Spraševali smo se tudi, kako vzgojitelji poskrbijo za higieno v vrtcu, ali vzgojitelji pripomorejo, da otroci osvojijo osnovne higienske navade, kakšna je samostojnost otrok pri opravljanju določenih opravil ter kakšen pomen ima higiena v vrtcu. Pri obdelavi podatkov smo prišli do potrjenih hipotez, da ima osebna higiena v vrtcu velik pomen in da vzgojitelji v vrtcu pripomorejo, da otroci osvojijo osnovne higienske navade. Prav tako smo ugotovili, da je večina otrok samostojnih pri opravljanju določenih opravil in da si otroci in vzgojitelji vedno umivajo roke. Vzgojitelji so mnenja, da osebni higieni ni potrebno posvečati še več pozornosti.
Ključne besede: predšolski otrok, vrtec, higiena, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 5940; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (401,73 KB)

78.
POMEN KOMUNIKACIJE MED MEDICINSKO SESTRO IN PACIENTOM S KONČNO ODPOVEDJO LEDVIC
Marjeta Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacija v zdravstveni negi je zelo velikega pomena, ki ji velikokrat posvečamo premalo pozornosti. Komunikacija tako v vsakdanjem življenju, kot tudi v zdravstveni negi predstavlja temelj za vzpostavitev ustreznega odnosa. Njen pomen v zdravstveni negi se odraža predvsem v pacientovem počutju, ki naj bi ga izvajalec zdravstvene nege s pomočjo ustrezne komunikacije poskušal izboljšati. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov s komunikacijo in odnosom medicinske sestre med dializnim zdravljenjem. Namen je bil tudi raziskati, kako se tega problema zavedajo v dveh Splošnih bolnišnicah v Sloveniji, kjer imajo redni terapevtski in negovalni stik s pacientom s končno odpovedjo ledvic. Metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, s katero smo poiskali teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu raziskovanja. Za metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval osemnajst vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih. Vprašalnik je zajemal vprašanja o odnosu in komunikaciji med medicinsko sestro in pacientom s končno odpovedjo ledvic. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel, in jih prikazali s pomočjo programa Microsoft Word. Analize in rezultati raziskave so predstavljeni v tabelah in z razpravo, prikazani so tudi odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ob dobrem razumevanju z medicinsko sestro se pacienti s končno odpovedjo ledvic med hemodializnim zdravljenjem boljše počutijo. Medicinske sestre paciente spodbujajo pri njihovem zdravljenju. Nekoliko manj zadovoljni so anketirani bili z razlago medicinske sestre, predvsem pa so za kritični dejavnik izpostavili pomanjkanje časa pri medicinskih sestrah. Sklep: Analiza rezultatov je pokazala, so pacienti zadovoljni z odnosom medicinskih sester. Ta podatek lahko potrdi dobro delo, saj sledeče pomeni sproščenost med dializnimi pacienti in zaposlenimi. Oboji preživijo skupaj veliko časa, zato je pozitivna klima izrednega pomena. Povečanje zadovoljstva pacientov bomo pridobili z izboljšano komunikacijo medicinskih sester, ker za svoje posebno delo in obravnavo pacientov s specifičnimi potrebami potrebujejo stalno izobraževanje, katerega dajejo v skupen izziv sebi in pacientom.
Ključne besede: končna odpoved ledvic, komunikacija, medicinska sestra, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2163; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (712,94 KB)

79.
SMERNICE ZDRAVEGA HUJŠANJA IN PREKOMERNA TELESNA TEŽA PRI ŠOLSKIH OTROCIH
Maša Kaučič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Smernice zdravega hujšanja se navezujejo na smernice zdrave prehrane. Prekomerna telesna teža poslabša kakovost življenja, zato je uravnotežena prehrana še posebej pomembna v vseh fazah razvoja otrok. Pri ozaveščanju o zdravem načinu življenja in pri promociji zdravega hujšanja igra pomembno vlogo tudi medicinska sestra, predvsem v dispanzerju za šolske otroke. Namen diplomskega dela je bil predstaviti smernice zdravega hujšanja, izgubo prekomerne telesne šolskih otrok ter pomen zdravega načina življenja. Metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke smo zbrali s pregledom domače in tuje strokovne literature in s podatkovno bazo COBISS. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je prekomerna telesna teža pri šolskih otrocih zelo v porastu. Kot glavna vzroka za porast prekomerne telesne teže sta nezdravo prehranjevanje in premalo telesne aktivnosti. Za zdrav način izgube prekomerne telesne teže sta pomembni disciplina in velika mera potrpljenja za izgubo odvečnih kilogramov. Sklep: Otrok s prekomerno telesno težo ima lahko resne zdravstvene posledice kasneje v življenju. Zato je pomembno otrokom že dovolj zgodaj predstaviti zdrav način prehranjevanja in zdrav način življenja. Pri predstavitvi zdravega načina življenja ima družina pomembno vlogo. Veliko vlogo pa odigra tudi medicinska sestra, ki izvaja zdravstveno-vzgojno delo, kakor tudi klinični dietetik, ki ocenjuje prehranski status in priporoči ustrezno dieto.
Ključne besede: promocija zdravja, prehrana, prekomerna telesna teža, smernice hujšanja, medicinska sestra, dietetik.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2019; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (980,45 KB)

80.
ODNOS ODRASLIH LJUDI DO GIBANJA
Špela Lunežnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o odnosu odraslih ljudi do gibanja. Redno gibanje in rekreacija imata pomemben varovalni učinek za zdravje. Krepi in ohranja zdravje ter ugodno vpliva na številne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Za krepitev zdravja zadostuje že pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsak dan ali vsaj petkrat na teden. Telesna nedejavnost pa ne vpliva samo na zdravje ljudi, ampak tudi na celotno družbo in gospodarstvo. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen gibanja za zdravje odraslih ljudi in z raziskavo ugotoviti njihov odnos do gibanja. Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj, od tega 10 vprašanj zaprtega tipa in 4 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično s programom Microsoft Excel in prikazali tekstovno s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 60 naključnih odraslih ljudi. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se anketiranci premalo gibljejo in to tudi sami vedo. Velika večina anketirancev pozna posledice premalo gibanja/rekreiranja. Najpogostejša ovira za premalo gibanja/rekreiranja pa je pomanjkanje časa in pomanjkanje volje. Anketiranci najraje hodijo na sprehode v naravo. Gibanje/rekreiranje pa večini pomeni dobro počutje in krepitev svojega telesa. Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da se odrasli ljudje premalo gibljejo. Žal pa se veliki večini gibanje ne zdi tako pomembno, da bi upoštevali priporočila glede gibanja. Pravilen način življenja in zadostna količina gibanja pripomore k boljšemu zdravju in preprečuje veliko bolezni. Vzrok za premalo gibanja je tudi sodoben način življenja, vedno hitrejši tempo in pomanjkanje časa.
Ključne besede: gibanje in rekreacija, zdravje, zdrav življenjski slog, odrasli ljudje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2623; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (961,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici