Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 447
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Starost in staranje prinaša veliko sprememb tako telesnih, kot psihičnih, poleg tega pa tudi veliko bolezni. Ko star človek ne zmore več sam poskrbeti zase, so svojci prvi, ki mu pri tem pomagajo in prevzamejo skrb zanj, obstaja pa tudi vrsta organiziranih oblik pomoči tako v domačem okolju ali pa potem v instituciji. V raziskavi smo želeli ugotoviti in predstaviti stiske in dileme svojcev, ki se vključujejo v oskrbo starostnika doma ali v instituciji, ugotoviti ali se svojci zavedajo odgovornosti pri sprejemanju odločitev namesto starostnika in če potrebujejo pomoč strokovnih služb pri reševanju njihovih stisk in dilem. Raziskovalne metode: Raziskovalni del diplomskega dela temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili dva anonimna anketna vprašalnika, sestavljena iz 24 vprašanj. Med svojce v individualnih gospodinjstvih smo razdelili 25 vprašalnikov in med svojce v domu starejših 26 anketnih vprašalnikov. Odgovore smo obdelali z računalniškim programom Mikrosoft Excel. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so svojci v domačem okolju pri nudenju pomoči starostniku precej obremenjeni, poznajo vrsto organiziranih pomoči, ki so jim na voljo, vendar te pomoči ne koristijo v celoti. Svojci, ki premeščajo starostnika v institucijo se srečujejo z občutki krivde, občutijo pa tudi razbremenitev, olajšanje in nemoč. V zelo veliki meri se po selitvi svojca vključujejo v oskrbo tudi v instituciji in sodelujejo z osebjem. Svojci v domačem in institucionalnem okolju se srečujejo s situacijo, ko njihov starostnik ni zmožen sam odločati o svojih potrebah, zato morajo to storiti namesto njega. Zavedajo se odgovornosti, zato se v več kot polovici primerov težko odločajo in se večkrat znajdejo v dilemah. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala velike stiske in dileme, ki jih doživljajo svojci pri skrbi za starostnika tako v domačem kot institucionalnem okolju in primanjkljaj v skrbi za njih, ki pomoč včasih še bolj potrebujejo.
Ključne besede: staranje, starost, starostnik, stiske, dileme, svojci, varstvo starejših, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2495; Prenosov: 273
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi. Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju. Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike. S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti. Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Ključne besede: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2501; Prenosov: 478
Celotno besedilo (991,40 KB)

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2621; Prenosov: 500
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Izhodišče: O nasilju oziroma zlorabi nad starostniki se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti, saj se leta ni nihče želel s to tematiko ukvarjati oziroma na glas spregovoriti, da je nasilje prisotno. Za izhodišče diplomskega dela smo želeli ugotoviti prisotnost nasilja oziroma zlorabe nad starejšimi v enem izmed domov za starostnike ter ukrepe za preprečitev nasilja oziroma zlorab. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke nasilja nad starostniki, kdo so povzročitelji nasilja nad starostniki in vlogo zdravstvenih delavcev in drugih strokovnih delavcev ob problematiki nasilja nad starostniki. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za študij smo uporabili slovensko in tujo literaturo in predstavili teoretična izhodišča. Za iskanje literature smo uporabili iskalne baze Pubed, ScienceDirect, Cobiss. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili vprašalnik z 18 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je nasilje nad starostniki prisotno, čeprav se zaposleni ne zavedajo, da se nad starostniki izvaja nasilje, oziroma nasilje ostane prikrito. V večini primerov storilci kaznivih dejanj domači oziroma bližnji. Ob zaznavi nasilja bi največ anketiranih obvestilo nadrejene, sledi pogovor s stanovalcem ter najmanj je takih, ki bi se pogovorili s storilcem. Z izkušnjami, ki jih negovalno osebje pridobi tekom let ter skozi nenehno izobraževanje, lahko izvajanje nasilja nad starejšimi prepoznamo in tudi pravočasno ukrepamo. Sklep: V želji, da bi lahko starostniki živeli brez nasilja, je pomembno o nasilju javno govoriti in opozarjati na oblike nasilja. Pomembno je kontinuirano izobraževanje negovalnega osebja o možnih načinih, oblikah in posledicah nasilja nad starejšimi negovalnega osebja
Ključne besede: starostniki, nasilje, negovalno osebje, svojci, zapuščenost, zanemarjenost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 2253; Prenosov: 341
Celotno besedilo (1,31 MB)