21. Zdravstvenovzgojno delo z alkoholiki in njihovimi svojciPetra Pukmeister, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja obravnavo alkoholizma in zdravljenje le-tega. Nanaša se na predstavitev alkoholizma, njegove opredelitve, posledice in dejavnike, ki posameznike pripeljejo do zatekanja k alkoholnim pijačam. Alkohol ima vpliv tako na odvisnika kot tudi na njegove svojce in znance. Posledice alkoholizma so širšega značaja in problem je prisoten tako na osebni kot na nacionalni – družbeni ravni. Poglavje o alkoholizmu se zaključi s trendi in statistiko na področju pitja alkoholnih pijač, ki je klavrna, a se obenem kažejo znanilci oz. priložnosti za omejitev problema. V drugem sklopu diplomskega dela je preučena vloga medicinske sestre v postopkih zdravljenja in ugotovitve, kako doseči višje število udeležencev pri vseh vrstah zdravljenja. Poleg klasičnih oblik zdravljenja so predstavljene skupinske metode rehabilitacije in družinska terapija. Obe temeljita na samoiniciativi posameznika in trajnosti odločitve o abstinenci.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki in posledice alkoholizma, statistika alkoholizma, zdravljenje, skupinska terapija, družinska terapija
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1780; Prenosov: 305
 Celotno besedilo (658,76 KB) |
22. Prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomočiAlex Trojnar, 2017, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdrava in uravnotežena prehrana je bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V službi preživimo veliko časa, zato je zelo pomembno, da se takrat prehranjujemo zdravo. Skrb vsakega dobrega delodajalca je kar se da najboljše psihofizično počutje delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo prehrano ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj, od tega 14 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo tekstovno prikazali s pomočjo programa Microsoft Word in grafično s pomočjo programa Microsoft Excel. V raziskavi je sodelovalo 60 zaposlenih v Nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji, in sicer zdravstveni tehniki, in diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih meni, da se na delovnem mestu prehranjuje zdravo, kar 37 % pa jih meni nasprotno, torej da se ne prehranjujejo zdravo. Kot glavno oviro pri zdravem prehranjevanju jih večina navaja pomanjkanje časa, ostali pa razlog vidijo v pomanjkanju volje. Dve tretjini anketirancev dnevno zaužije od 3–5 obrokov. Več kot polovici anketirancem velikokrat čas ne dopušča, da bi se lahko redno prehranjevali. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih je 23 % odgovorilo, da te možnosti sploh nima.
Sklep: Prehranjevalne navade zaposlenih v Nujni medicinski pomoči predstavljajo velik problem sodobnega časa. Pri tem je pomembno predvsem to, da imajo zaposleni čas in možnost da se zdravo in redno prehranjujejo.
Ključne besede: Zdrava prehrana, zdravje, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1819; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1004,44 KB) |
23. Pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v socialno varstvenih zavodihMojca Vrabl, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen čustvene inteligence pri vodenju negovalnega kadra v domovih za starejše. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo na delovnem mestu med člani timov proučevanega doma za starejše, njihove medsebojne odnose ter organizacijsko klimo.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitično – sintetično metodo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, pri kateri smo kot instrument uporabili anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 4 vodje enot, 8 vodij timov in 120 članov delovnih timov, zaposlenih v proučevanem domu za starejše. V sklepnem delu smo uporabili primerjalno metodo med različnimi dognanji avtorjev in lastnimi spoznanji iz poslovne prakse ter nazadnje še potrdili ali ovrgli naše hipoteze na osnovi dobljenih empiričnih podatkov. Uporabljena je bila tudi metoda kompilacije.
Rezultati: Ugotovili smo, da je čustvena inteligenca vodij enot višja od čustvene inteligence vodij timov, prav tako pa lahko trdimo, da višina čustvene inteligence vodij vpliva na organizacijsko klimo in zadovoljstvo podrejenih.
Diskusija in zaključek: Višina čustvene inteligence vodstvenega kadra ima velik vpliv na organizacijsko klimo v organizaciji, organizacije s pozitivno organizacijsko klimo pa so praviloma uspešnejše. Prav posebnega pomena sta pozitivna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v domovih za starejše, kjer je počutje varovancev v veliki meri odvisno od zadovoljstva zaposlenih, predvsem od zadovoljstva kadra, s katerim imajo direktne stike. Zato menimo, da bi morala biti pozitivna organizacijska klima cilj vsakega doma za starejše.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno inteligentna organizacija, organizacijska kultura, vodenje, stili vodenja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1801; Prenosov: 290
Celotno besedilo (1,69 MB) |
24. Uravnotežena prehrana nosečnice z gestacijskim diabetesomNataša Zupanič, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Gestacijski diabetes je sodobna bolezen nosečnic. Vedno pogosteje se pojavlja pri nosečnicah, ki imajo povišano telesno težo in nezdrav življenjski slog. Pomembno je, da se nosečnice zavedajo vpliva gestacijskega diabetesa na svojega otroka. Zato je potrebno spremeniti življenjski slog. Prva sprememba v življenjskem slogu je uravnotežena zdrava prehrana. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo uravnoteženo prehrano nosečnice z gestacijskim diabetesom in vlogo medicinske sestre pri tem.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 50 nosečnic z gestacijskim diabetesom, ki so obiskovale diabetološko ambulanto.
Rezultati: Analiza anketnih odgovorov je pokazala, da so anketiranke največ informacij o uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom dobile od medicinske sestre. Odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na raznolikost prehrane nam povedo, da več kot polovica vprašanih uživa sadje in zelenjavo vsak dvakrat na dan, polovica vprašanih anketirank je pozorna na kalorično vrednost živil in 38 % jih je pozornih na glikemični indeks živil. Iz podanih odgovorov je razvidno, da 18 % anketirank ne upošteva vseh navodil glede zdrave uravnotežene prehrane.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno funkcijo pri poučevanju o zdravi uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom. Vendar je z raziskavo ugotovljeno, da se kljub dovolj informacijam o zdravi uravnoteženi prehrani anketiranke ne držijo vseh navodil, kar lahko privede do težav v zdravju nosečnice in ploda. Zato je potrebno nosečnice z gestacijskim diabetesom kontinuirano osveščat o zdravi uravnoteženi prehrani.
Ključne besede: nosečnost, gestacijski diabetes, sladkorna bolezen, zdrava prehrana, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 3586; Prenosov: 420
Celotno besedilo (2,43 MB) |
25. Osveščenost mladostnikov o posledicah vožnje pod vplivom alkoholaTanja Baumkirher, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije letno umre 3,3 milijone ljudi zaradi alkohola. Zaskrbljujoč je tudi podatek razviden iz raziskave ESPAD iz leta 2015, da je skoraj vsak tretji dijak v mesecu pred raziskavo spil več kot 5-7 enot alkohola ob eni pivski priložnosti. Namen raziskave je ugotoviti osveščenost mladostnikov o posledicah vožnje pod vplivom alkohola in njihov odnos do vožnje pod vplivom alkohola.
Raziskovalne metode: V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za empirični del smo uporabili kvantitativno metodo dela in pripravili anonimno anketo. Podatke iz raziskave smo statistično obdelali s Microsoft excelom in jih prikazali s tabelami in grafi.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so mladostniki kritični do vožnje pod vplivom alkohola in se zavedajo negativnih posledic, ki jih ima alkohol na vožnjo, vendar so hkrati mnenja, da njihovi vrstniki vseeno niso dovolj poučeni o posledicah vožnje pod vplivom alkohola.
Zaključek: Kljub temu, da smo na področju preventivne dejavnosti preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola napredovali, je pred nami še dolga pot do zastavljenega cilja 0,0 promila za vse voznike. Primerno bi bilo v to preventivno dejavnost bolje vključevati tudi zdravstvene delavce.
Ključne besede: alkohol, mladostniki, vožnja pod vplivom alkohola, preventivni programi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2143; Prenosov: 190
Celotno besedilo (941,51 KB) |
26. Osveščenost bolnikov o kronični obstruktivni pljučni bolezniJasna Sečkar, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti, zato je zelo pomembna osveščenost, tako pri zdravstvenih delavcih kot pri splošnem prebivalstvu. Osveščenost bolnika o bolezni ne izboljša njegove pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa mu pomaga obvladovati bolezen in izboljšati kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost bolnika o svoji bolezni.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 bolnikov s KOPB. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2013.
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina seznanjena s svojo boleznijo, kar 80 % bolnikov dobro pozna dejavnike tveganja, ki povzročajo KOPB, znajo ukrepati ob poslabšanjih bolezni in redno jemljejo zdravila. Pravilne tehnike uporabljanja zdravila so se naučili od medicinske sestre in zdravnika.
Sklep: KOPB je med vodilnimi vzroki za smrt, zato je zelo pomembno da se bolezen odkrije še v zgodnji fazi. Pri tem imajo medicinske sestre pomembno vlogo v okviru zdravstveno vzgojnega dela.
Ključne besede: KOPB, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2837; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,16 MB) |
27. Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantahNataša Medved, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni.
Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010.
Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja.
Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 430
Celotno besedilo (789,43 KB) |
28. Odnos zaposlenih do zdravega življenskega sloga ter promocija zdravja na delovnem mestuViktorija Pucko, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V 21. stoletju smo s sodobnim načinom življenja zelo izpostavljeni dejavnikom, ki vplivajo na zdrav življenjski slog. Z zdravo prehrano, enako porazdeljenimi obroki čez dan, z redno telesno aktivnostjo, vsaj 30 minut na dan in z opustitvijo kajenja in alkohola ter izogibanju stresa, lahko preprečimo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo zaposleni v farmacevtskem podjetju v Pomurju do zdravega življenjskega sloga.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni in deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena v farmacevtskem podjetju v Pomurju, kjer je sodelovalo 50 zaposlenih. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007.
Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketiranci ne živijo zdravo oziroma nimajo zdravega življenjskega sloga. Večina zaposlenih nima enako porazdeljenih obrokov čez dan, premalo jih zajtrkuje, zelenjavo in sadje zaužijejo le 3-krat do 4-krat tedensko. Anketiranci so tudi mnenja, da je njihovo delo stresno in se tudi pogosto znajdejo v stresni situaciji na delovnem mestu. Večina anketirancev se strinja, da se v njihovem podjetju spodbuja zdrav način življenja ter, da se izvajajo razne aktivnosti za spodbujanje zdravega sloga življenja.
Sklep: Podatki pridobljeni iz raziskave nam povedo, da zaposleni ne živijo zdravo. Vsak zdrav posameznik, ki skrbi za zdravo prehrano, je dovolj telesno aktiven, se izogiba kajenju in alkoholu ter stresu lahko prepreči tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Pomembno vlogo pri krepitvi zdravja, preprečevanju bolezni in obnavljanju zdravja ima zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester, kakor tudi delovne organizacije.
Ključne besede: medicinska sestra, zdrav način življenja, zdravje, preventiva
Objavljeno v DKUM: 04.07.2017; Ogledov: 1911; Prenosov: 371
Celotno besedilo (1,54 MB) |
29. DIDAKTIČNA IGRA KOT UČILO PRI ŽIVLJENJU S KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZNIJOKristina Martinović, 2016, diplomsko delo Opis: Trideset odstotkov bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo zboli že v otroštvu. Kronična vnetna črevesna bolezen je ena izmed najtežjih kroničnih bolezni v obdobju otroštva in adolescence, ki vpliva na kakovost življenja bolnikov. Zdravstvena vzgoja kroničnega pediatričnega bolnika je zelo pomembna, saj ga želimo usposobiti, da bo znal preprečevati povrnitev bolezni oz. z boleznijo kakovostno živeti. Zdravstvene vzgoje brez učnih sredstev ni oziroma je ne more biti. Z diplomskim delom smo želeli ustvariti učno sredstvo, didaktično igro, ki bo kot učilo otrokom, obolelim s kronično vnetno črevesno boleznijo, približala pomembne informacije o življenju z omenjeno boleznijo.Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze strokovne literature ter pri odgovorih na raziskovalna vprašanja metodo komparacije.Ključna ugotovitev je, da didaktične igre pozitivno vplivajo na učenje otroka. Skozi igro podano znanje je trajnejše in hitreje pridobljeno. S pomočjo didaktične igre se otrokom poveča delovna motivacija, aktivnost poslušanja in sodelovanja. Didaktično igro lahko uporabimo tudi pri zdravstveni vzgoji. Ugotovili smo, da spodbuja komunikacijo, omogoča lažje deljenje izkušenj tekmovalcev in na splošno jo otroci dobro sprejemajo. S strani strokovnjakov je pogosto svetovan učni pripomoček. Z gotovostjo lahko trdimo, da je igra osnovno delo otrokovega življenja. Skozi njo se otrok uči, razvija, prevzema različne vloge in krepi socialne veščine. Opažamo pa, da je njena raba v učnih procesih v času šolanja ali pri zdravstveni vzgoji majhna. Menimo, da bi bilo potrebno pogosteje podajati znanje s pomočjo iger.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, didaktična igra, zdravstvena vzgoja, otrok, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2017; Ogledov: 2394; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,40 MB) |
30. Odnos mladostnikov do zdrave prehrane in telesne aktivnostiDarinka Senica, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekovo največje bogastvo ter prvina kakovosti življenja. Za zdravo življenje je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in smo redno telesno aktivni, ne glede na to v katerem starostnem obdobju smo. V obdobju mladostništva sta zdrava prehrana in telesna dejavnost še kako pomembni, saj vplivata na psihični in fizični razvoj mladostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kako se mladostniki prehranjujejo oziroma kakšen odnos imajo do zdrave prehrane in telesne aktivnosti.
Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično in opisno s pomočjo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. V raziskavo je bilo zajetih 100 mladostnikov, ki obiskujejo srednje šole na Koroškem.
Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so mladostniki ozaveščeni glede zdravega načina prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Največ informacij pridobijo od medicinskih sester in učiteljev na šoli. Kljub temu so rezultati tudi pokazali, da so mladostniki redno aktivno dejavni le v šoli in sicer največkrat pri športni vzgoji.
Sklep:Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, nam povedo, da se mladostniki zavedajo, da je zdrav način življenja za njih najboljši. Glede zdravega življenjskega sloga so dovolj informirani, rabijo pa le malce več spodbude pri telesni aktivnosti. Družina naj skupaj preživlja prosti čas, ki naj ga zaznamujejo športne aktivnosti in skupna priprava hrane.
Ključne besede: Mladostnik, zdrava prehrana, telesna dejavnost, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 10.04.2017; Ogledov: 2824; Prenosov: 396
Celotno besedilo (1,13 MB) |
