| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 336
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Metode hujšanja pri ljudeh s prekomerno telesno težo in debelostjo
Tjaša Hari, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V Sloveniji in tudi drugod po svetu sta debelost in prekomerna telesna teža med populacijo še vedno v porastu, in da bi pomagali k razkritju vzrokov za to, smo v diplomskem delu raziskali učinkovitost posameznih shujševalnih metod. Raziskovalne metode: Pri izdelavi teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. V delu diplomskega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med udeležence delavnice zdravega hujšanja v treh zdravstvenih domovih v Pomurju. Rezultati: V naši raziskavi smo ugotovili, da anketiranci že poznajo nekatere metode hujšanja in so se jih tudi že predhodno posluževali. Izkušnje med posameznimi shujševalnimi metodami pa so si med seboj različne. Večina anketirancev je mnenja, da je najprimernejša in najučinkovitejša metoda hujšanja in tudi vzdrževanja zmanjšane telesne teže kombinacija upoštevanja priporočil zdravega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Razprava in sklep: Idealne shujševalne metode, ki bi bila za vse enako učinkovita ni. Vsaka shujševalna metoda ima svoje zahteve in posebnosti. Prav tako smo si ljudje med seboj različni. Omeniti pa moramo, da so smernice zdrave prehrane in priporočene telesne aktivnosti potrjene kot zdrava metoda hujšanja, medtem ko shujševalne diete običajno niso.
Ključne besede: shujševalne diete, debelost, medicinska sestra, delavnica zdravega hujšanja CINDI
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Vpliv vegetarijanske prehrane v nosečnosti
Maja Zver, 2021, diplomsko delo

Opis: Vegetarijanstvo je širok pojem, ki zajema številne podskupine različnih diet, ki se delijo glede na vključevanje živil v prehrano. V zadnjih desetletjih se vse več mladih odloča za takšne oblike prehrane iz različnih vzrokov. Še posebej občutljiva skupina postanejo nosečnice, saj mora ženska v gestaciji s prehrano zadostiti svojim energijskim potrebam in potrebam njenega otroka. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako vpliva vegetarijanska prehrana nosečnice na potek nosečnosti in razvoj njenega ploda. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo domače in tuje literature, ki se nanaša na vegetarijansko prehrano med nosečnostjo ter njene vplive na potek nosečnosti in razvoj ploda. Upoštevali smo PRISMA priporočila. Ugotovili smo, da problem predstavljajo neprimerno sestavljene vegetarijanske prehrane, kjer velikokrat prihaja do pomanjkanja hranilnih snovi, kot so vitamin B12, D, cink, jod, železo, kalcij in omega 3 maščobne kisline. Pomanjkanje ključnih hranil vodi do številnih zapletov med nosečnostjo, pa tudi raznih zdravstvenih težav kasneje v življenju otrok vegetarijanskih mater. Z omejevanjem vnosa živil se viša tveganje za primanjkljaj makro in mikroelementov. Lakto-ovo vegetarijanska prehrana med nosečnostjo se je izkazala, kot varna z upoštevanjem priporočil in načrtovanjem jedilnikov. Raziskave kažejo, da so izidi nosečnosti pri uravnoteženi vegetarijanski prehrani primerljivi z omnivorno prehrano.
Ključne besede: nosečnost, razvoj ploda, uravnotežena prehrana, vegetarijanstvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Obravnava pacienta z motnjami dihanja v spanju
Žiga Zalokar, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Teoretično izhodišče: K motnjam spanja štejemo težave, ko človek ne more zaspati ali spati preko cele noči. Pogosto prihaja do sindroma spalne apneje, ki je ena izmed najpogostejših motenj. Z izvedeno raziskavo smo odgovorili na določena vprašanja. Namen diplomskega dela je bil raziskati obravnavo pacienta z motnjami dihanja v spanju, ki si na domu izvede polisomnografijo. Metodologija: Izvedli smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo predstavili dobljene rezultate in posledično odgovorili na raziskovalna vprašanja. Sodelovalo je 50 anketirancev. Rezultati: Pacienti, vključeni v raziskavo, so se srečevali z raznimi občutki. Večina jih je diagnostiko motenj dihanja v spanju na domu izvedla odlično, z dobrimi rezultati. Nekaj pa jih je bilo pozitivnih in je bila potrebna nadaljnja diagnostika. Navajali so zadovoljstvo ob sami izvedbi preiskave, velika večina je navedla težave, ki jim povzročajo motnje spanja, kot so hrup in svetloba. Sami smo ugotovili, da je potrebna boljša predstavitev in podajanje navodil pacientom pred samo izvedbo. Razprava in zaključek: Polisomnografija na domu je po pregledu literature in pričanju pacientov boljša, saj pacienti doma lažje zaspijo kot v spalnem laboratoriju. Ugotovili smo, da majhen odstotek pacientov ni mogel popolnoma nič spati, saj jih je nameščen aparat oviral. Obravnava samega pacienta je zelo raznolika in pusti pečat na zaposlenih v zdravstvu, predvsem zaradi tistih preiskovancev, ki smo jim obolenje diagnosticirali in se jim je kvaliteta življenja izboljšala v največji možni meri.
Ključne besede: motnje dihanja, pacient, zdravstvena nega, apneja
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicine
Nastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad. Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 238; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (646,59 KB)

5.
Neobvezno cepljenje predšolskih otrok
Janja Šmigoc, 2020, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (776,31 KB)

6.
Osnovnošolci in debelost
David Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 489; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (760,03 KB)

7.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 750; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (631,63 KB)

8.
Preventiva na področju prepovedanih drog pri mladih
Tjaša Pernat, 2019, diplomsko delo

Opis: Mladostnikom pot do prodaje drog predstavlja izziv, saj je vse povezano z nezakonitim iskanjem prodajalcev. Vodi jih želja po eksperimentiranju in občutku pripadnosti v družbi. Medicinska sestra v sklopu preventivnih programov poskuša mladostnike predvsem ozavestiti o ohranjanju lastnega zdravja, soočanju z vsakodnevnimi morebitnimi problemi in zapolnitvi prostega časa. Namen diplomskega dela je predstaviti preventivne programe na področju prepovedanih drog.
Ključne besede: mladostnik in droge, nezakonite droge, odvisnost, medicinska sestra, EMCDDA
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 560; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (899,08 KB)

9.
Vodenje skupine starih ljudi za samopomoč
Polonca Černenšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Magistrsko delo je rezultat raziskave iz področja vodenja medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč v lokalnem okolju. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so voditelji skupin usposobljeni za prostovoljno delo ter s katerimi problemi se srečujejo. Zanimal nas je tudi vpliv vodenja skupine starih ljudi za samopomoč na voditelja iz vidika medsebojnega sožitja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, za instrument raziskave smo razvili anketni vprašalnik, kateri je zajemal 16 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. Raziskava je potekala na medgeneracijskem društvu v aprilu in maju 2018. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih prikazali s tabelami s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS, uporabili smo kvantitativne statistične metode. Rezultati: Anketirane so bile skoraj v celoti ženske, rezultati so pokazali, da ima 40,3 % anketiranih dolgoletne izkušnje pri vodenju tovrstnih skupin od šest do deset let, preko deset let izkušenj pa ima 29,0 % anketiranih. Skoraj polovica anketiranih (46,8 %) meni, da so zelo dobro usposobljeni in več kot tretjina anketiranih (38,7 %) meni, da so za delo odlično usposobljeni. Glede samega pomena vodenja skupine za samopomoč so voditelji navedli pozitivne vplive na zdravje in medgeneracijsko sodelovanje, povprečna ocena je znašala 4,6, najvišja ocena je bila navedena v 71,0 %. Diskusija in zaključek: Vodenje skupine za samopomoč v okviru medgeneracijskega združenja prinaša vzajemne koristi članom kot voditeljem. Voditelji so za opravljanje prostovoljnega usposobljeni, pomeni jim pripravo na lastno staranje in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Navedena metoda je v Sloveniji edinstvena, uvajajo jo tudi v Avstriji.
Ključne besede: starostniki, kakovostno staranje, medgeneracijsko sodelovanje, deljenje izkušenj, preprečevanje izolacije
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (596,50 KB)

10.
Spremembe na laseh in lasišču pri otrocih
Mateja Prah, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Spremembe na laseh in lasišču se pri nekaterih otrocih pojavijo že v prvih tednih njihovega življenja, in sicer kot temenice. V predšolskem in osnovnošolskem obdobju je teh sprememb več, predvsem zaradi njihove nalezljivosti, kot so naglavne uši in glivično obolenje lasišča. Pri tem pa je zelo pomembno vzgojno-zdravstveno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre z otroki in starši. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali starši prepoznajo spremembe na laseh in lasišču pri otrocih in ali znajo v tem primeru pravilno ukrepati. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Empirični del diplomskega dela je izveden po kvantitativni metodi raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je zajemal 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v izbranem vrtcu, v katerem je sodelovalo 35 staršev predšolskih otrok. Vse zbrane podatke smo nato računalniško obdelali in predstavili z grafikoni s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Raziskava se je nanašala na teme: naglavne uši, temenice in pik klopa. Ugotovili smo, da večina staršev dobro pozna te spremembe na laseh in lasišču ter znajo ob njihovem pojavu ukrepati. Manj poznani so jim simptomi glivične okužbe lasišča, kljub temu pa vedo, kako ukrepati, ko se te pojavijo. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da starši poznajo znake sprememb na laseh in lasišču, saj lahko otroku na tak način pomagajo in jih odstranijo. S tem lahko preprečijo širjenje okužb in zajedavcev.
Ključne besede: naglavne uši, temenica, klop, prhljaj, glivično obolenje lasišča, starši, otrok.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 623; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (635,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici