Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga obravnava aktualni družbeni problem »sharenting«, ki je povezan z deljenjem fotografij, videoposnetkov in ostalih informacij o otrocih na družbenih omrežjih s strani staršev, sorodnikov ali prijateljev. »Sharenting« prinaša ogromno posledic, tako dobrih kot slabih, ki lahko ogrozijo otrokovo varnost. Tako smo v teoretičnem delu na podlagi strokovne literature opredelili družbena omrežja in njihov vpliv na otroke, pojasnili digitalno starševstvo ter navedli prednosti in slabosti »sharentinga«. Poleg tega smo izpostavili pomen ozaveščanja staršev o potencialnih nevarnostih in posledicah »sharentinga«. V empiričnem delu smo raziskali pogostost deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih glede na sociodemografske razlike staršev in stopnjo zavedanja s posledicami deljenja fotografij in videoposnetkov predšolskih otrok na družbenih omrežjih. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in jih obdelali s pomočjo programa SPSS. Rezultati so, v nasprotju s pričakovanji, pokazali, da starši redko objavljajo fotografije in videoposnetke svojih otrok na družbenih omrežjih. Ugotovili smo še, da v deljenju fotografij in videoposnetkov obstajajo manjše razlike glede na nekatere sociodemografske značilnosti staršev. Naša raziskava kaže potrebo po večjem raziskovanju in razvoju smernic za varno deljenje informacij o otrocih na spletu.
Ključne besede: sharenting, družbena omrežja, virtualna identiteta, digitalno starševstvo, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (971,73 KB)

Opis: Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij (NRT) se je izkazala potreba po ponovni konceptualizaciji oz. redefiniciji starševstva. Ena izmed NRT je tudi nadomestno materinstvo, ki parom po vsem svetu omogoča ustvarjanje osnovne celice družbe – družine. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo nekatere starostne skupine Slovencev do nadomestnega materinstva in reproduktivnega turizma. Vidnejših raziskav na tem področju v Sloveniji ni bilo opravljenih. Magistrsko delo v teoretičnih izhodiščih vključuje konceptualizacijo starševstva s poudarkom na njegovih novih pojavnih oblikah. Analiziran je profil nadomestnih mater po svetu in kateri motivi obe strani surogatne pogodbe vodijo v ta »posel«. Koncept nadomestnega materinstva je predstavljen z različnih vidikov – psihološkega, družbenega, religioznega, pravnega in etičnega. Da bi raziskali odnos Slovencev do nadomestnega materinstva smo uporabili kvantitativno metodo spletnega anketiranja (N = 563). Anketo smo oblikovali po nemškem in poljskem vzorcu vprašalnika. Ugotovili smo, da pojem nadomestnega materinstva pozna večina anketiranih, na poznavanje pojma pa vpliva stopnja pridobljene izobrazbe. Slovenci bi v primeru legalizacije nadomestnega materinstva pri nas to v večini podprli. Anketirani so bolj naklonjeni gestacijskemu kot tradicionalnemu nadomestnemu materinstvu, moškim se zdi sprejemljivejša komercialna, ženskam pa nekomercialna, altruistična oblika nadomestnega materinstva. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezanost med sprejemljivostjo reproduktivnega turizma in starostjo. Najvišji odstotek anketirancev v vseh starostnih skupinah meni, da je reproduktivni turizem sprejemljiv. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da bi se ob zavedanju pravnih, etičnih, družbenih, religioznih in psiholoških omejitev, ta delež znižal.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, NRT, surogacija, reproduktivni turizem, socialno starševstvo
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Ključne besede: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 801; Prenosov: 104
Celotno besedilo (981,10 KB)

Opis: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Ključne besede: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 1091; Prenosov: 192
Celotno besedilo (859,95 KB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, da je zelo pomembno razmerje med vnosom in porabo energije in kako se je življenjski slog družin bistveno spremenil, odkar je med nami tehnologija. Nato smo predstavili življenjski slog in kako stres v življenju v veliki meri vpliva na življenjski slog posameznika. V naslednjem poglavju smo opredelili družino in kaj vse spada k družinskemu okolju. Opisali smo tudi pomen otrok v družini in kako so otroci povsem odvisni od staršev. Opredelili smo tudi gibalno športno aktivnost nasploh in v družini, vključevanje otrok v le-to ter kaj so posledice premajhne športne aktivnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo table prikazali odgovore, ki smo jih pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Le-ta je zajemal vprašanja, ki so se nanašali na pogostost, pomembnost in rednost zdrave prehrane in športnih gibalnih aktivnosti v družinah. Vse anketirane osebe so bili starši predšolskih otrok. Vsako tabelo smo interpretirali na podlagi pridobljenih rezultatov. Prišli smo do ugotovitve, da ima življenjski slog na prehrano in gibalno športno aktivnost predšolskih otrok velik vpliv, saj so otroci v veliki meri odvisni od prehrane in gibalno športnih aktivnosti, ki jim jih nudijo starši.
Ključne besede: družinski slog, zdrava prehrana, gibalno športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,04 MB)