| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dela od doma na družinsko življenje
Barbara Sečkar, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo od doma postaja kot ena izmed fleksibilnih oblik zaposlitve zaradi napredka na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije vedno bolj razširjena oblika dela. Pogosto se omenja tudi kot družini prijazna organizacija, s katero lahko delavci dosežejo večje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Obstajajo pa tudi študije, ki kažejo, da lahko fleksibilnost prej koristi delodajalcu ali organizaciji ne pa tudi družini zaposlenega. Tako obstaja nesoglasje v obstoječih raziskavah o tem, ali delo od doma spodbuja kakovost družinskega življenje ali pa ga ogroža. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del in se osredotoča na preučevanje vpliva, ki ga ima delo od doma na različne sfere družinskega življenja. Naloga temelji na kvalitativnem pristopu, podatki pa so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Izsledki raziskave potrjujejo, da delo od doma prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, saj omogoča več časa z družino, prinaša prednosti za izboljšanje družinskih odnosov, olajša opravljanje gospodinjskih opravil, tako da se jih lahko prilagodi potrebam delavcev ter prispeva k zmanjšanju konflikta med obema domenama. Delo od doma pomembno vpliva tudi na spremembo v količini ur, namenjenih za delo, kar pa je odvisno predvsem od organizacije dela in discipliniranosti delavca. Čeprav delo od doma ne prispeva k enakomernejši porazdelitvi gospodinjskih opravil med spoloma, prinaša za družinsko življenje več prednosti kot slabosti, zato lahko zaključimo, da upravičeno nosi naslov družini prijazna organizacija dela.
Ključne besede: delo od doma, teledelo, delo na daljavo, družina, družinsko življenje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 382; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

3.
Odnos družine predšolskega otroka do praznikov
Nuša Pečlin, 2020, diplomsko delo

Opis: Prazniki že od nekdaj osmišljajo in izpopolnjujejo človeška življenja. Praznovanja le-teh predstavljajo zadovoljstvo, sprostitev, čas zbliževanj in združevanj, hkrati pa so del naše kulture in tradicije. Ob pogledih na družino nam marsikaj prešine misli. V njej se naučimo prvih korakov, besed, pravil obnašanja, spoznavamo norme in vrednote ter marsikaj drugega in nevidnega. Zato lahko rečemo, da je družina kot ledena gora, od katere je viden le majhen del njene celote. Namen diplomskega dela je z raziskavo ugotoviti, kakšen je odnos staršev predšolskih otrok do praznikov. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšen odnos imajo starši predšolskih otrok do praznikov, na kakšen način jih praznujejo ter kaj jim le-ti pomenijo. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu gre za predstavitev posameznih praznikov, družine kot same, vlogo odraslih ob praznovanju ter otrokovo doživljanje praznovanj, glede na že uveljavljene vire. V drugem pa gre za raziskovalno delo, kjer s pomočjo analize podatkov na podlagi anketnih vprašalnikov pridemo do ugotovitev in sklepov glede na zastavljena vprašanja in hipoteze, ki so se pojavile tekom izdelave diplomske naloge. Z anketnim vprašalnikom smo prišli do ugotovitev, da starši ne glede na stopnjo izobrazbe, okolje bivanja, tip družine in ali so verni ali ne, obeležujejo praznike in imajo do njih pozitiven odnos ter da kljub različnim načinom praznovanja skušajo otroke aktivno vključevati v proces priprave na praznike ter njihovo obeleževanje z namenom ohranjanja tradicije in kulture.
Ključne besede: družina, prazniki, praznovanja, predšolski otrok, vloga odraslih
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (708,45 KB)

4.
Večkulturnost v šoli: študija primera in raziskava stališč učiteljev
Urška Pliberšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobne družbe so večkulturne, kar je moč pripisati vplivom globalizacije, ki se kaže v masovnih migracijah. Povečevanje števila migrantov v EU se je pokazalo v pritiskih javnosti po zaostrovanju migracijskih in integracijskih politik. Namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učencev do večkulturnosti in ugotoviti, ali lahko na stališča in prisotnost stereotipov vplivamo z izvajanjem pedagoških delavnic. Preverili smo stališča učiteljev do večkulturnosti in katere pedagoške metode uporabljajo in ocenjujejo za učinkovite pri obravnavi tematike večkulturnosti. Uporabili smo metodo študije primera, ki smo jo izvedli v 4. razredu na eni osnovni šoli v podravski regiji (N = 46) in spletno anketo, s katero smo preverjali stališča učiteljev (N = 181). V študiji primera se je pokazalo, da učenci pozitivno dojemajo večkulturnost in v enaki meri izražajo stereotipe do priseljencev. Po izvedbi pedagoških delavnic so se stališča otrok pozitivno spremenila, zmanjšalo se je izražanje stereotipov. Učitelji imajo pozitivna stališča do večkulturnosti, najbolj so izražena pri učiteljih družboslovnih predmetov, ki tematiko večkulturnosti najpogosteje obravnavajo. Najbolj negativna stališča izražajo učitelji naravoslovnih predmetov. Najučinkovitejši metodi, ki jih učitelji uporabljajo, sta razgovor in prikazovanje s filmom. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz konkretnega vzorca, podamo nekatera priporočila za učitelje.
Ključne besede: večkulturnost, stališča učiteljev in učencev, pedagoške metode, prikazovanje s filmom in literaturo
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinah
Anja Veit, 2020, magistrsko delo

Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Vloga staršev pri spalni rutini otrok
Klavdija Beučar Brdnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Dobro spanje je pogoj za normalno delovanje človeškega organizma. Z njim vplivamo na zdravje posameznika, še posebej otroka, zato ima pomembno vlogo. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na otrokov kognitivni in telesni razvoj. Družina pomembno vpliva na spalne navade otrok, saj je od nje odvisno, kakšnega načina uspavanja se bo lotila, da bo ustrezalo tako otroku kot staršem. Pri tem lahko starši izbirajo med različnimi tehnikami uspavanja. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena različna strokovna stališča avtorjev o družini in medsebojnih odnosih ter pomenu spanja. Prav tako so izpostavljene pomembne ugotovitve o motnjah spanja in nespečih otrocih. Predstavljeni sta tudi vloga družine pri sproščanju otroka pred spanjem in pomen tolažilnih navad. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 59 anketirank in 55 anketirancev. V raziskavi nas je zanimalo, kako starši uspavajo svoje predšolske otroke in kakšni so njihovi načini uspavanja glede na starost ter izobrazbo anketirancev. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih analizirali s statističnim programom SPSS. Podatki kažejo, da se starši najpogosteje poslužujejo branja pravljic pred spanjem in da pri nespečem otroku le včasih poiščejo strokovno pomoč. Večina staršev otroke uspava ob istem času, saj se zavedajo, da je ustaljen urnik pri otroku zelo pomemben.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, uspavanje otrok, spanje otrok, spalna rutina
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (624,52 KB)

7.
Vloga vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku
Maša Peterlin, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. Osnovni cilj naloge je bil prikazati pomen vzgojitelja ob prihodu bolnega otroka na oddelek bolnišnice in vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku ter ugotoviti pravice hospitaliziranega otroka v bolnišnici. Pri teoretičnem delu je opredeljeno, kako otrok preživlja bolezen ter kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri njegovi bolezni in katere pravice ima otrok v bolnišnici. Bivanje v bolnišnici različno vpliva na otroka. Vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem otroku v bolnišnici in kakšna je vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in ugotavljanju težav pri hospitaliziranem otroku smo ugotovili z empirično raziskavo. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo bilo 20 vzgojiteljev v Sloveniji in 80 staršev hospitaliziranih otrok, ki so se v času anketiranja nahajali na otroškem oddelku na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da mora biti vzgojitelj ustrezno usposobljen in pri svojem delu profesionalen. Za vzgojitelje je pomembna tudi izmenjava dobrih praks, dodatno strokovno izobraževanje in sodelovanje v bolnišničnem timu. Vzgojitelji so pripravljeni za različne oblike učenja. Vzgojitelji se morajo ravnati po predpisih, ki jih določa Kurikulum za vrtce in pravilniki. Vzgojitelji v bolnišničnem vrtcu vključujejo v svoje delo vse otroke, ki se zdravijo na oddelku. V bolnišničnem vrtcu je sodelovanje s starši drugačno kot sodelovanje s starši v vrtcu z zdravimi otroki. Starši hospitaliziranih otrok od vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu pričakujejo razumevanje, podporo in upoštevanje življenjske situacije, v kateri so se znašli.
Ključne besede: predšolski otrok, hospitalizacija, bolezen, pravice otrok, vloga staršev in vzgojiteljev
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 267; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Vloga vzgojitelja in družine pri higienskih navadah predšolskih otrok
Edina Jakupović, 2019, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomskega dela je Vloga vzgojitelja in družine pri higienskih navadah predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je z raziskavo ugotoviti, katere so vloge vzgojiteljev/pomočnikov vzgojitelja in družine pri higienskih navadah predšolskih otrok. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, katere vloge opravljajo vzgojitelji/pomočniki vzgojitelja in družine pri higieni otrok, ugotoviti, kakšen vpliv ima družina pri higieni otroka, kakšen vpliv imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja pri higieni otroka. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili higieno predšolskega otroka, jo podrobno opisali in predstavili vlogo vzgojiteljev, pomočnikov vzgojitelja in družine pri higienskih navadah v predšolskem obdobju. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, pridobljene na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja in staršem. Pri anketiranju je sodelovalo 30 strokovnih delavcev in 70 staršev otrok vrtca. Analiza podatkov je pokazala, da vzgojitelji/pomočniki vzgojitelja in starši dajejo velik pomen higieni otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, higiena, vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, družina, sodelovanje
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 550; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Nekateri sociološki vidiki starševstva v sodobni družbi ter odloženo starševstvo na Hrvaškem
Lucija Radmanić, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je podan pregled sodobnih znanstvenih spoznanj o konceptu starševstva v kontekstu razumevanja družine. Dejstvo je, da družina ni več tako trdna socialna institucija, kot je bila v tradicionalni družbi, čeprav sta družina in starševstvo še vedno osnovni instituciji družbe. Različni procesi modernizacije in individualizacije so vplivali na spremembe v vrednostnih vidikih in nastanek različnih oblik družinskih in starševskih struktur, kar imenujemo pluralizacija družinskih struktur. S spremembo vlog očetovstva in materinstva ter novo paradigmo otroštva je starševstvo v sodobni družbi opredeljeno kot ena izmed temeljnih, najbolj odgovornih in hkrati najtežjih socialnih vlog posameznikov. Namen magistrskega dela je analiza nekaterih socioloških vidikov, ki označujejo starševstvo v sodobni družbi, ter opredelitev družbenih procesov, ki vodijo v preoblikovanje družinskih komponent. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili vpogled v doživljanja in stališča mladih o starševstvu na Hrvaškem. Ugotavljali smo, zakaj se mladi vedno pozneje odločajo ali ne odločajo za starševstvo in družino. V skladu s tem smo poiskali razloge za spremembe v doživljanju tega ter analizirali pomembnejše sociološke vidike vzrokov odloženega starševstva na Hrvaškem. Rezultati raziskave so pokazali, da mladi odlagajo starševstvo predvsem zato, ker se ne počutijo dovolj zrelo in nimajo redne zaposlitve. Pred rojstvom otroka si najprej želijo zagotoviti ekonomsko stabilnost. Tudi večina tistih, ki že imajo otroke, poroča, da jih ni načrtovala. Anketiranci so se za otroke odločali v poznih dvajsetih letih. Ostali, ki še nimajo otrok in s starševstvom odlašajo, se zavedajo predvsem socialnih slabosti svojega ravnanja. Rezultati kažejo tudi, da si več kot polovica mladih želi imeti otroke v prihodnosti.
Ključne besede: družina, starševstvo, družbene spremembe, starševske vloge, mladi, načrtovanje družine
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 346; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (778,04 KB)

10.
Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni
Suzana Ratajc, 2019, diplomsko delo

Opis: Raziskovalni problem pričujočega diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni so pogoste nalezljive bolezni predšolskega otroka in vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in pravilnem ukrepanju ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše povzročitelje okužb in načine širjenja nalezljivih bolezni. Osredotočili smo se na vlogo, naloge in dolžnosti vzgojitelja pri odkrivanju bolezni, preprečevanju okužb, prepoznavanju bolezenskih znakov, simptomov in stanj, krepitvi imunskega sistema predšolskega otroka in pri svetovanje staršem. Predstavili smo tudi potrebne ukrepe, ki jim morajo slediti tako strokovni delavci kot tudi starši in vrtci ob pojavu oziroma sumu na nalezljivo bolezen. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom v vrtcu Šentjur, ki so ga izpolnjevale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja in kako ukrepajo pri pojavu okužbe pri otroku. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Raziskava je pokazala, da imajo vzgojiteljice in pomočnice dovolj znanja o preprečevanju širjenja okužb ne glede na starost in delovno mesto. Ugotovili smo, da so v času izobraževanja pridobile premalo znanja z zdravstveno-preventivnega področja.
Ključne besede: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, nalezljive bolezni, okužbe, preprečevanje, vrtec
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 449; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (327,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici