| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 650
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Odzivi vzgojiteljic na izstopajoče vedenje predšolskih otrok
Urška Gorjup Kokerić, 2021, master's thesis

Abstract: Naloga naslavlja tematiko izstopajočega vedenja otrok v predšolskem obdobju. Pri tem izhajamo iz teze, da izstopajoče vedenje rezultira iz socialnih interakcij, njegovo zaznavanje pa je subjektivno pogojeno. Ločimo vedenja, ki so razvojno pogojena in so kot taka značilna za posamezna razvojna obdobja, ter vedenja, ki so odklonska in jih uvrščamo v čustvene in vedenjske težave oz. motnje. V nalogi smo opredelili čustveni in socialni razvoj predšolskega otroka in predsta-vili heterogene oblike izstopajočega vedenja. Spoznali smo, da se dejavniki, ki vplivajo na izstopajoče vedenje, najpogosteje prepletajo in ne izhajajo le iz dru-žinskega okolja, ampak tudi iz lastnosti posameznika in socialnega okolja. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju. V raziskavo smo vključili štiri strokovne delavke vrtca, ki so zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljice. Ugotovili smo, da vzgojiteljice kot izstopajoče oblike vedenja pretežno navajajo vedenja, ki so razvojno pogojena. Kot glavni dejavnik za izstopajoče vedenje označijo starše. Omenijo tudi lastno-sti otroka in dejavnike okolja. Zaznavanje izstopajočega vedenja vpliva na njiho-ve odzive. Vedenje vzgojiteljic ne sme temeljiti na njihovih osebnostnih prepriča-njih in kulturnih normah. Odzivi, ki niso podprti z vedenjem o dejanskih vzrokih za izstopajoče vedenje, so neutemeljeni. Njihovi odzivi na izstopajoče vedenje naj bodo torej utemeljeni na znanju.
Keywords: izstopajoče vedenje, predšolski otroci, odzivi vzgojiteljic
Published: 23.07.2021; Views: 59; Downloads: 6
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
Optimizacija naknadne dezinfekcije pitne vode v vodovodnem omrežju mesta velenje
Tanja Kontič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil optimizirati naknadno dezinfekcijo pitne vode s klorom v vodovodnem omrežju mesta Velenje z upoštevanjem veljavne zakonodaje po minimalnem obsegu vnosa kemijskih snovi v vodo.
Keywords: pitna voda, dezinfekcija, kloriranje, hidravlični razpad klora
Published: 07.07.2021; Views: 28; Downloads: 6
.pdf Full text (4,46 MB)

3.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Urška Perkovič, 2021, master's thesis

Abstract: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Keywords: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Published: 06.07.2021; Views: 45; Downloads: 9
.pdf Full text (2,57 MB)

4.
Medicina, pravo in družba
2021

Abstract: Monografija 'Medicina, pravo in družba: sodobne dileme IV' predstavlja že četrto znanstveno monografijo te vrste. Tokratna monografija prinaša aktualne prispevke, povezane z osrednjo temo odgovornosti v zdravstvu. Avtorji v svojih prispevkih analizirajo in polemizirajo o različnih odprtih pravnih, etičnih in medicinskih vprašanjih in dilemah, s katerimi se srečuje danes zdravstvo, tako v Sloveniji, kakor tudi v primerjalnopravnih ureditvah in na globalni ravni. Vsebuje prispevke, ki s svojo vsebino posegajo na področje izbranih vprašanj civilnopravne in kazenskopravne odgovornosti (npr. zdravniške zbornice, zdravnikov, zdravstvenih delavcev, pacientov,…), evtanazije, nadomestnega materinstva in duševnega zdravja. Druga skupina prispevkov je posvečena temam, ki povezujejo pravo, šport in medicino (npr. sprememba spola, doping, delovnopravna vprašanja športnikov, odgovornost v športu,…). Tretjo skupino pa tvorijo prispevki, ki se nanašajo na teme, povezane z nalezljivimi boleznimi (Covid-19, SARS, H1N1, Ebola …) in z izbranimi vidiki glede zdravil (financiranje zdravil, iskanje novih zdravil, farmacevtsko pravo…).
Keywords: odgovornost, varnost, športno pravo, farmacija, nalezljive bolezni
Published: 28.06.2021; Views: 68; Downloads: 2
URL Link to file

5.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, master's thesis

Abstract: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Published: 04.06.2021; Views: 106; Downloads: 32
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Zasnova plovila wFoil 18 Albatross z vodikovimi tehnologijami
Nejc Zore, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zasnovo pogona na gorivne celice za plovilo wFoil 18 Albatross. Namen zaključnega dela je določiti ekonomsko upravičenost takega pogona. Plovilo wFoil 18 Albatross je bilo izbrano zaradi možnosti doseganja visoke hitrosti s pogonom z malimi moči. Trenutna tehnologija gorivnih celic je primerna za pogon plovila wFoil 18 Albatross, vendar pa ekonomsko ni primerljiva z bencinskim motorjem.
Keywords: wFoil 18 Albatross, hidrofoil, pogon na gorivne celice, vodikove tehnologije
Published: 17.05.2021; Views: 81; Downloads: 9
.pdf Full text (3,41 MB)

7.
Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovah
Edisa Odobašić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov. Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev. Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev. Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov.
Keywords: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi
Published: 23.03.2021; Views: 108; Downloads: 26
.pdf Full text (610,44 KB)

8.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, master's thesis

Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Published: 25.02.2021; Views: 239; Downloads: 97
.pdf Full text (1,54 MB)

9.
Josip Costaperaria: Mariborski dvor
Urška Gačnik, 2021, master's thesis

Abstract: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Keywords: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Published: 24.02.2021; Views: 179; Downloads: 48
.pdf Full text (3,25 MB)

10.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Published: 23.02.2021; Views: 179; Downloads: 38
.pdf Full text (3,00 MB)

Search done in 0.43 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica