Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 138; Prenosov: 26
Celotno besedilo (23,40 MB)

Opis: Uvod: Epiduralna analgezija in analgezija z intravensko aplikacijo remifentanila spadata med farmakološke oblike lajšanja porodne bolečine. Namen raziskave je primerjati lajšanje porodne bolečine med epiduralno analgezijo in intravensko aplikacijo remifentanila, saj predstavlja porod eno izmed hujših bolečin. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, izvedli smo primerjalno študijo, v kateri je sodelovalo 60 porodnic, ki so za lajšanje porodne bolečine izbrale epiduralno analgezijo ali infuzijo remifentanila. Ob lajšanju bolečine smo raziskali neželene učinke pri materi in otroku ter vpliv na dolžino in potek poroda. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in jih obdelali v programu SPSS Statistics. Podatkom smo pred testiranjem preverili normalnost porazdelitve s pomočjo Shapiro Wilkov testa in uporabili neparametričen Mann-Whitney U-test, ki nam je podal informacijo ali je med raziskovanima skupinama prisotna statistično značilna razlika. Pri statističnem testu smo uporabili 5-odstotno stopnjo tveganja. Rezultati: Porodnice z epiduralno analgezijo ocenjujejo bolečino po lestvici VAS nižje kakor tiste, ki so izbrale intravensko aplikacijo remifentanila po 15 min (3,63 proti 6,63), 30 min po aplikaciji (1,90 prot 6,33) in ob iztisu (5,00 proti 7,17). Porod traja dalj časa pri porodnicah z epiduralno analgezijo, za katero se po večini odločijo prvorodke. Razlike v oceni APGAR otroka niso ugotovljene. V enakem številu se je porod končal z vaginalnim porodom (n = 27) in s carskim rezom (n = 3) pri obeh metodah. Neželeni učinki so bili ugotovljeni pri obeh metodah pri porodnici, pri otroku pa v minimalni pojavnosti. Razprava in sklep: Lajšanje bolečine z epiduralno analgezijo se je pokazalo za bolj učinkovito z manj neželenih učinkov. Obe metodi sta varni za porodnico in otroka.
Ključne besede: Epiduralna analgezija, remifentanil, porodna bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 92; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Slovenske turistične kmetije z nastanitvijo so zakoreninjene v tradicionalnosti in kreativnosti in so gradnik avtentične izkušnje na podeželju. Zanimalo nas je, zakaj je v okoljski shemi Slovenia Green Accommodation od ponudnikov zgolj 12 turističnih kmetij. V teoretičnih izhodiščih smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznali specifike okoljskih shem, raziskali okoljske sheme na mednarodni, evropski in nacionalnih ravneh. Natančneje smo preučili Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike nastanitev in značilnosti slovenskih turističnih kmetij. V empiričnem delu smo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ugotavljali, zakaj turistične kmetije številnejše ne pridobijo mednarodnega okoljskega znaka in se posledično vključijo v ZSST Green Accommodation za ponudnike nastanitev. S pridobitvijo stališč strokovnih institucij (odločevalcev) ter predstavnikov certificiranih in necertificiranih turističnih kmetij je bilo ugotovljeno, da razlogi izhajajo iz previsokih stroškov, zapletene administracije vstopa in vzdrževanja okoljskega znaka ter manka napotkov za turistične kmetije. Ti razlogi vodijo, ker politika pri pristopu od »zgoraj navzdol« in »od spodaj navzgor« ni optimalno zastavljena, zato so bile oblikovane smernice za pospešen vstop turističnih kmetij v Zeleno shemo slovenskega turizma za ponudnike.
Ključne besede: okoljske sheme, zeleni znaki, Zelena shema slovenskega turizma, Slovenia Green Accommodation, turistične kmetije z nastanitvijo, smernice, priporočila
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 304; Prenosov: 153
Celotno besedilo (5,53 MB)

Opis: Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat, imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Za uspešno celovito izvedbo tovrstnih projektov je ključna uporaba orodij, ki prikažejo celovit pregled nad vodenjem projekta. Eno takšnih orodij so informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS), ki so se v zadnjih desetletjih bistveno nadgradili in posledično postali učinkovito orodje za upravljanje kompleksnega poteka projektov. Tovrstni projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljivo orodje v rokah projektnih teamov, saj si z njihovo uporabo ne olajšamo poteka dela na projektu in njegovega vodenja, ampak imamo zagotovljen tudi celovit pregled nad napredovanjem projekta. V diplomskem delu smo obravnavali pojme projekt, projektno vodenje in informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS). V teoretičnem delu smo tako opredelili projekt in njegove značilnosti, predstavili vrste projektov in opisali življenjski cikel ter faze projekta. Opredelili smo tudi projektni management in korake projektnega managementa. V nadaljevanju smo opredelili projektni informacijski sistem in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot programsko opremo in okolje za vodenje projektov. V drugem delu diplomske naloge smo se usmerili v konkretna, sodobna in spletna orodja, namenjena podpori vodenju projektov. Predstavili smo tri različna spletna orodja, in sicer ClickUp, Trello in Asana, ki smo jih v nadaljevanju medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imajo navedena spletna orodja s področja vodenja projektov sicer podobne osnovne funkcije, da pa se razlikujejo v cenah in modelih obračunavanja stroškov licenc, predvsem pa v primernosti uporabe v različnih tipih podjetij in projektov.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ClickUp, Trello, Asana
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 214; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Življenje danes si težko predstavljamo brez shranjevanja in obdelovanja podatkov, kar nam med drugim omogočajo podatkovne baze. Proceduralni jeziki v podatkovnih bazah združujejo jezik podatkovnih baz in proceduralni programski jezik ter tako omogočajo izvajanje proceduralne logike v podatkovnih bazah. V sklopu diplomske naloge smo opisali osnove podatkovnih baz, procedur, prožilcev in funkcij ter slednje tri primerjali. Opisali smo štiri proceduralne jezike, ki pripadajo štirim trenutno najbolj priljubljenim sistemom za upravljanje podatkovnih baz. Izbrane proceduralne jezike smo primerjali in izdelali praktični primer, s pomočjo katerega smo prikazali razlike med jeziki v sintaksi in času izvajanja.
Ključne besede: procedura, proceduralni jezik, relacijske podatkovne baze
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 19
Celotno besedilo (12,47 MB)