| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacija nujnih stanj med invazivno diagnostično in intervencijsko kardiologijo v katetrskem laboratoriju
Darja Veršnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo simulacij predstavili katetrski laboratorij, kjer invazivno izvajamo diagnostične in intervencijske posege na ožilju srca. Simulacijo smo izvedli na simulatorju SimMan. Simulacijsko okolje smo pripravili tako, da je najbolj ustrezalo realnim razmeram v katetrskem laboratoriju. Iz podatkovne baze bolnišnice Celje smo pridobili podatke o nujnih stanjih, ki so se pripetila v katetrskem laboratoriju med leti 2006 in 2009. Na podlagi podatkov smo izdelali scenarij, ki je bil prilagojen simulatorju SimMan. Z rezultati smo pokazali, da je simulator uporaben predvsem za simulacijo ritmov srca, ki so ključnega pomena pri oživljanju. Simulator žal nima vgrajenih koronarnih (venčnih) žil srca in aorte, zato predlagamo za simulacijo virtualni simulator, ki smo ga našli na spletni strani podjetja Simbionix. Ta simulator omogoča prikaz navideznega ožilja in terapevtskih ter diagnostičnih posegov. V diplomskem delu smo opisali njegove funkcije.
Ključne besede: medicinske simulacije, katetrski laboratorij, koronarografije, urgentna stanja
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 1781; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (12,14 MB)

2.
OCENA DIHALNIH VOLUMNOV VENTILACIJE MED SIMULACIJO IGELNE KONIKOTOMIJE
Danijel Flisar, 2010, diplomsko delo

Opis: V nujnih stanjih je konikotomija eden izmed zadnjih izborov predihavanja pri zapori zgornjih dihalnih poti, kjer v sapnik skozi krikotiroidno membrano uvedemo kanilo ali cevko. Postopek lahko izvede zdravnik, medicinska sestra ali laik in je edini način, da bolniku rešimo življenje v primeru, da nimamo na razpolago profesionalne opreme za konikotomijo. V diplomskem delu smo simulirali postopek igelne konikotomije, kjer je 75 študentov zdravstvene nege izvajalo ventilacijo z alternativnimi sistemi po dveh tehnikah predihavanja. Pri prvi tehniki smo dihalni balon neposredno spojili na eno ali dve i.v. kanili, pri drugi pa smo predihavanje izvajali z izmenično okluzijo odprtine v cevki za dovod kisika. V raziskavi nas je zanimala učinkovitost obeh tehnik. Vsega skupaj smo izvedli 1125 meritev dihalnih volumnov, tlakov in pretokov pri ventilaciji. Rezultati so pokazali, da lahko z altenativnimi sistemi dosežemo največ 220±38 ml enkratnega volumna pri sinhroniziranem odpiranju/zapiranju i.v. kanile. Najslabša tehnika se je izkazala metoda z dvema i.v. kanilama, kjer smo dosegli najmanjše vrednosti dihalnih volumnov (158±38 ml) v primerjavi s tehniko ene i.v. kanile (223±44 ml) (p<0,001). Največje vrednosti tlakov, smo dobili pri predihavanju z dihalnim balonom skozi eno i.v. kanilo (8,9±1,8 cmH2O) medtem, ko smo pri predihavanju skozi dve i.v. kanili dobili manjše vrednosti (7,8±1,8 cmH2O) (p<0,001). Pri izmenični okluziji odprtine v cevki za dovod kisika smo dobili mejne pretoke, ki znašajo 5 l min-1 pri ventilaciji skozi eno i.v. kanilo, 9 l min-1 pri ventilaciji skozi dve i.v. kanili in 15 l min-1 pri ventilaciji skozi kombinacijo dveh i.v. kanil. Pri igelni konikotomiji s pomočjo alternativnih sistemov tako predlagamo uporabo dveh i.v. kanil in tehniko sinhroniziranega odpiranja/zapiranja sekundarne i.v. kanile.
Ključne besede: konikotomija, igelna konikotomija, simulacije, dihalni volumen.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2422; Prenosov: 279 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
Vloga reševalca pri hitri sekvenčni intubaciji na terenu
Tahi Globačnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Hitra sekvenčna intubacija je način vzpostavitve dihalne poti, kjer je potrebno uporabiti zdravila, ki omogočijo lažjo intubacijo in zmanjšajo zaplete med posegom. Ker ta zdravila povzročijo globoko nezavest in prenehanje dihanja pacienta, je zelo pomembna usklajenost ekipe, ki hitro sekvenčno intubacijo izvaja. Pri izvajanju posega mora reševalec poznati poseg do potankosti, poznati mora tudi delovanje zdravil in aparatov, ki jih uporabljamo pri hitri sekvenčni intubaciji. Čeprav so študije dokazale, da imajo pravočasno intubirani pacienti boljšo prognozo in manj zapletov pri zdravljenju, se hitra sekvenčna intubacija ponekod v Sloveniji še vedno ne izvaja dovolj pogosto pri pacientih, kjer je indicirana. Raziskava, ki smo jo naredili med reševalci, zaposlenimi v reševalnih postajah, prehospitalnih enotah in enotah nujne medicinske pomoči na Štajerskem in Koroškem, je pokazala, da se reševalci hočejo izobraževati o intubaciji in hitri sekvenčni intubaciji, vendar nimajo vsi možnosti, ker nimajo organiziranih delavnic na to temo. Veliko reševalcev se izobražuje samovoljno, brez mentorjev ali strokovnega nadzora, kar lahko privede do napačnega učenja. Polovica anketiranih lahko nudi zdravniku dovolj dobro strokovno in časovno ustrezno pomoč pri izvajanju hitre sekvenčne intubacije, približno pri polovici anketiranih pa zdravnik ne bo deležen pričakovane asistence, kar lahko privede do hudih in življenje ogrožajočih zapletov med samim posegom.
Ključne besede: hitra sekvenčna intubacija, zapora dihalne poti, vzpostavitev dihalne poti, podpora dihalne funkcije, relaksacija, sedacija, intubacija.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2746; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Oskrba poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice
Gregor Janžič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti ali je poznavanje oskrbe poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice med slovenskimi reševalnimi službami skladno z mednarodnimi smernicami. Prav tako smo želeli predstavili dela in naloge reševalcev pri oskrbi poškodovancev s poškodbami glave in vratne hrbtenice in pa tudi predstaviti različne metode ugotavljanja zavesti in pripomočkov, ki se trenutno najpogosteje uporabljajo na terenu. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene poškodbe glave in vratne hrbtenice, metode ocenjevanja zavesti in metode oskrbe dihalne poti. V drugem delu smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen v namen konkretne raziskave, s katerim smo anketirali 62 zaposlenih (tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih zdravstvenikov ter diplomiranih medicinskih sester) v enotah nujne medicinske pomoči iz Maribora, Celja, Lenarta in Gornje Radgone. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kako pogosto se anketiranci srečujejo s poškodbami glave in vratne hrbtenice, kakšne vrste imobilizacije uporabljajo na terenu, kako ocenjujejo svoje znanje s področja poškodb glave in vratne hrbtenice, na kak način se izobražujejo na tem področju in pa poznavanje metod ugotavljanja zavesti. Z raziskavo smo dobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje, in sicer je poznavanje oskrbe poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice med slovenskimi reševalnimi službami skladno z mednarodnimi smernicami, hkrati pa smo ugotovili na katerih področjih bi anketiranci lahko dopolnili svoje znanje o poškodbah glave in vratne hrbtenice.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, poškodbe glave, poškodbe vratne hrbtenice, metode ocenjevanja zavesti, Glasgow coma scale, AVPU, Revised trauma score (RTS).
Objavljeno: 09.08.2012; Ogledov: 2976; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

5.
Primeri uporabe zunanjih avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev
Matjaž Kristan, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali uporabo avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi. Ugotavljamo, da so očividci v 20 primerih uporabili AED, pri tem je AED v šestih primerih priporočal in tudi sprožil električni sunek. Vzpostavili smo kontakt s šestimi očividci, ki so ga uporabili in opisali njihove izkušnje z uporabo AED-ja. Ugotavljamo, da intervjuvanci niso imeli težav pri vklopu aparata, niso imeli težav pri prilepljanju elektrod na prsni koš in niso imeli težav pri izbiri pravilnega mesta za prilepitev elektrod. Prav tako niso imeli težav s sledenjem navodil katere jim je podajal AED in niso oklevali, ko jim je AED svetoval sprožitev električnega sunka. Zabeležena je samo ena zloraba AED. V Sloveniji ni uradne baze o nameščenosti AED-jev, dispečerstvo večinoma nima podatkov o nameščenosti AED-jev in ljudi ne usmerjajo k uporabi. Potrebna bi bila sistemska ureditev tega področja. Nekaj uporab AED-jev je bilo na javnih prireditvah, zato predlagamo, da bi se v času prireditve AED prinesel iz najbližje lokacije na samo prireditev.
Ključne besede: avtomatski zunanji defibrilator, temeljni postopki oživljanja, očividci.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1474; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (823,82 KB)

6.
OSKRBA V AMBULANTI ZA OSEBE BREZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Amra Čaplja, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti delovanje ter prikazati statistične podatke ambulante za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvi del diplomskega dela vsebuje teorijo o zgodovini ustanovitve ambulante za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja (ambulante) s podrobnejšo predstavitvijo vseh vej, katere ambulanta izvaja, bodisi da pokriva področje zdravstvene oskrbe, nudenja prenočišč brezdomcem … V drugem delu je poudarek na izvajanju zdravstvene oskrbe, s predstavitvijo zdravstvenega osebja, zaposlenih in prostovoljno sodelujočih ter prostorov in opreme, ki je v ambulanti. Predstavimo vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta (v fazi od sprejema do oskrbe) ter bolezenska stanja pacientov. Podan je tudi Kodeks etičnih načel Karitasa. Na podlagi statističnih podatkov, s katerimi ambulanta razpolaga in s soglasjem Nadškofije karitas Maribor, je prikazano tudi število obiskovalcev v zadnjih štirih letih (2010-2014) ter bolezenska stanja bolnikov (obiskovalcev) v ambulanti. Na podlagi dolgoletnega delovanja v ambulanti ter dela s pacienti smo v zaključku diplomskega dela strnili ugotovitve in mnenja o upravičenosti delovanja in obstoja takšne ambulante.
Ključne besede: ambulanta, osnovno zdravstveno zavarovanje pacienta, zdravstvena oskrba, zdravnik, medicinska sestra, brezdomec in alkoholizem.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 710; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (799,71 KB)

7.
Kardiocerebralno oživljanje
Dejan Kupnik, Miljenko Križmarić, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem. Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo.
Ključne besede: kardiocerebralno oživljanje, kardiopulmonalno oživljanje, prekatna fibrilacija, neprekinjena zunanja masaža srca, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (115,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici