1. Možnosti medpredmetnega povezovanja slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole : magistrsko deloNina Kreže, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole. Ukvarjali smo se z možnostmi medpredmetnega povezovanja, ki jih ponujata učna načrta obeh predmetov in izbrani učbeniki. Namen dela je bil poiskati povezovalne elemente obeh učnih načrtov in analizirati medpredmetne vsebine, ki se pojavljajo v aktualnih učbenikih.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo povzeli teoretična spoznanja o medpredmetnem povezovanju. Z metodo komparacije smo na podlagi analize obeh učnih načrtov ugotovili, da bi bili za osnovo medpredmetnega povezovanja primerni predvsem cilji, povezani s spoznavanjem in razvijanjem strategij (branja, poslušanja, pogovarjanja, tvorjenja pisnega besedila, preverjanja besedil na vsebinski, jezikovni in pravopisni ravni ipd.), in cilji, povezani s primerjanjem obeh jezikov (prepoznavanje vzrokov za učenje jezika, izgovorne, pisne in slovnične podobnosti in razlike med angleščino in slovenščino, primerjanje zapisa glasov in besed v slovenščini in angleščini ipd.).
Analiza v empiričnem delu je pokazala, da vsi izbrani učbeniki vsebujejo naloge, ki omogočajo medpredmetno povezovanje, vendar obseg teh nalog precej niha. Ugotovili smo, da analizirani učbeniki za angleščino v povprečju vsebujejo več medpredmetnih vsebin kot učbeniki za slovenščino. Izkazalo se je, da ustvarjalci učbenikov medpredmetno povezovanje v učbenike najpogosteje vključujejo preko vsebin kulturne vzgoje, znanosti in tehnologije ter vzgoje za zdravje. Z analizo smo ugotovili, da možnosti medpredmetnega povezovanja ponuja tudi medpredmetna obravnava jezikoslovnih izrazov, saj vsi učbeniki za angleščino vsebujejo vsaj polovico vseh jezikoslovnih izrazov zapisanih v vsebinah učnega načrta za slovenščino za 6. razred.
Posebno poglavje smo namenili praktični medpredmetni učni pripravi, s katero želimo spodbuditi učitelje k uporabi medpredmetnega povezovanja in jim olajšati pripravo na delo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, angleščina, učbenik, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1247; Prenosov: 157
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Approaches to Teaching Political Correctness to Slovene Primary School StudentsDavid Najžer, 2021, magistrsko delo Opis: The M.A. thesis focuses on political correctness as a concept in today's society and seeks practical approaches to teaching its linguistic aspects as part of English classes in the primary school. The thesis consists of an overview of the history of political correctness, its elements, its implementation in educational institutions; an overview of a similar implementation in Slovenia (Faculty of Arts at the University of Ljubljana) and its reaction; and an overview of theoretical and practical approaches to teaching political correctness. In the practical section, Touchstone, a series of English as a foreign language course books, written by a Slovene author, are reviewed, examples of content related to political correctness and the content that may potentially be perceived as politically incorrect are presented and analyzed.
In the empirical section, a questionnaire was conducted. The participants were teachers of English from primary and secondary schools and English student teachers. Based on the results, we attempted to determine the general attitude towards political correctness and teaching political corrects in English as a foreign language classes; experiences participants have with teaching topics related to political correctness; and the level of importance participants believe political correctness has in peer and class relations. The conclusion is based on the findings from the theoretical, practical and empirical segment and suggestions on how political correctness could be implemented in English as a foreign language classes are provided.
Ključne besede: English language, political correctness, primary school, education
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1153; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Challenges of teaching primary school migrant students basic EnglishPatricija Obrovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Educational institutions carry an immense responsibility as the key institutions where migrant children start their integration process. Educational workers at schools are the ones that actualize government policies in their classrooms and directly influence migrant students’ integration process and monitor their progress. Teachers need proper education, training, and support to be able to work with migrant students successfully. Our master thesis focused and researched issues and problems teachers encounter when teaching migrant students English in the first triennium of primary school. In the first part of our thesis we defined migrant students and presented legislation and national guidelines surrounding migrant student integration. We introduced the immigration situation in Slovenska Bistrica, where a proportionally large Kosovo minority lives, and the two primary schools where we conducted our research. In the empirical part of our thesis, we interviewed four teachers that teach English in the first triennium of primary school about their experience with teaching in multicultural classrooms. Teachers rely on visual aids and mime to teach English through group activities where students actively participate through song, dance and games. The analysis of interviews showed that even though all English lessons are conducted in English, migrant students’ lack of Slovenian knowledge and their lack of socialization present the biggest problems interviewed teachers face.
Ključne besede: migrant students, migrant student integration, challenges of migrant student integration in the English classroom, English in the first triennium of primary school, English teachers
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1295; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. Didaktične igre pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu osnovne šoleMaruša Duh, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo govori o poučevanju in učenju angleščine skozi igro. Proučili smo šest vrst iger, in sicer družabne igre, predstavitvene igre, kvizi, glasbene igre in digitalne igre. Vrste iger se lahko medsebojno prepletajo; igra lahko spada v več kategorij hkrati.
Učitelji lahko s pomočjo tehnologije uporabljajo tudi igre. Nedavna tehnologija, na primer uporaba interaktivnih tabel, je olajšala uporabo vseh vrst iger. Domače naloge so bistveni del učnega procesa, saj se učenje ne ustavi v šoli. Domača naloga je lahko tudi igra, zato ponujamo primere za vsako vrsto igre za poučevanje v učilnici in učenje doma – domača naloga.
Namen naše raziskave je bil raziskati odnos učencev do uporabe iger pri učenju in poučevanju angleškega jezika v 6. razredu. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Vzorec predstavlja 642 učencev 6. razreda osnovnih šol po vsej Sloveniji. Obravnavali smo devet raziskovalnih vprašanj in postavili šest hipotez, od katerih smo jih potrdili pet.
Zanimivo bi bilo raziskovati še naprej in ugotoviti, ali bi se rezultati razlikovali, če bi izbrali starejše ali mlajše učence.
Ključne besede: angleški jezik, osnovna šola, igre, edukacija, domače naloge
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1319; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. Motivation for Learning English in AdulthoodJerneja Osredkar, 2019, magistrsko delo Opis: Technological development, information technology development, new ways of communicating and globalisation have influenced the society and knowledge greatly. One's knowledge needs to be upgraded and improved constantly since it enables the quality of work, personal development, as well as a better quality of life in society. Due to historical spread of the language and the economic power of the United States of America, English has gained the position of a global language and is used as a lingua franca in the world. Therefore, many invidiuals decide to learn English in adulthood. Their decision to enrol in language courses and final success depend on many factors, motivation certainly being one of the key factors. The main aim of the master’s thesis is to find out what motivates adults to take part in language courses as well as what the potential barriers are. The analysis of the survey has not shown any major differences in motivation between older and younger adults; however, factor analysis shows that knowledge is the most important value upon which people decide to enrol in the English language classes. When analysing barriers, situational barriers have proven as the most pressing issue once again.
Ključne besede: lifelong learning, the English language, motivation, barriers to learning
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1296; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v SlovenijiMateja Jošt Kodrun, 2019, magistrsko delo Opis: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Ključne besede: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 12.12.2019; Ogledov: 1800; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,36 MB) |
7. Teaching Literature in Slovene Grammar Schools and Preparation for the General Matura ExaminationBarbara Melanšek, 2019, magistrsko delo Opis: The place of literature in English language teaching has been challenged by the emergence of the Communicative approach to teaching English language, the growing emphasis on spoken language and the teaching of English for specific purposes. However, recent years have brought renewed interest in this field, in how literary texts can best be exploited, and how the use of literature in the English classroom can help students improve their English.
The main purpose of this Master’s thesis is to investigate what approaches to teaching literature are employed by English teachers at Slovene grammar schools, in general and in connection to the preparation for the General Matura Examination. We also wish to examine if and to what extent the requirements of the General Matura for English Language affect the teaching of literature in Slovene Grammar Schools, as well as to unveil the general attitude of Slovene secondary school students toward literature and reading. In the theoretical part of the Master’s thesis, we provide a theoretical framework for using literature in an English classroom, present the main aspects of using English literary texts with grammar school students and provide a few didactic ideas for the in the classroom.
Ključne besede: literature teaching, English teaching, grammar school, the General Matura
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1189; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,35 MB) |
8. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
9. Kodno preklapljanje pri uri angleščine v tretji triadi osnovne šoleSandra Jakobčič, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Ključne besede: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2019; Ogledov: 1166; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,15 MB) |
10. Preparing students for mobility in vocational education and trainingTina Rajhman, 2019, magistrsko delo Opis: The following master’s thesis focuses on preparing students on mobility in vocational education and training. The focus lies on English for specific purposes which is an integral part of English in technical secondary and vocational technical education. The thesis also concentrates on exchange programmes and their effects on students’ L2 and communicative competences.
The above-mentioned educational programmes have to focus on both general English as well as English for specific purposes because the students need the knowledge at school, during the vocational training and later at work. The EU helps promoting language diversity by financing various international mobility programmes. The following MA thesis focuses on Erasmus+ which supports education and training at all levels and helps the schools send vocational education and training learners abroad. As proven by various studies, mobility has a beneficial effect on students’ English and communication skills.
The case study included seven students attending upper-secondary programmes at the school centre Škofja Loka. The purpose of the study was to analyse the influence of the students’ vocational training abroad on their foreign language competences and to see whether students’ communicative competences improved during the vocational training abroad. The results were used to prepare helpful language exercises for future Erasmus+ students. According to students’ answers, a four-week exchange period is long enough for both weaker as well as more advanced students to make progress in English. All of them also confirmed that the most used language skills during the mobility were speaking and listening. For that reason, the practical part of the MA thesis presents four examples of exercises focusing on woodworking vocabulary, listening and speaking.
Ključne besede: mobility, exchange programme, Erasmus+, vocational education and training, English for specific purposes, communicative competences
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1777; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,53 MB) |
