1. Gastronomski turizem v Občini Dobrna: kulinarična dediščina Dobrne in oblikovanje novega turističnega proizvoda na njeni osnoviHelena Horvat, 2020, magistrsko delo Opis: Lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo predstavljata sodobni trend gastronomskega turizma. S hrano turist ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo z vsemi čuti. Pod drobnogled smo vzeli Občino Dobrna, kjer prevladuje zdraviliški turizem. Namen našega magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Dobrne ter ugotoviti njen prispevek in potencial pri razvoju turizma. V naši raziskavi smo uporabili več kvalitativnih raziskovalnih metod, in sicer analizo znanstvene in strokovne literature, metodo deskripcije in analize, terensko delo, delno strukturiran intervju, analizo PSNP in arhivsko raziskovanje. Izjemno pomemben del naše raziskave je terensko delo, ki temelji na kvalitativnem raziskovanju. Izvedli in analizirali smo 29 delno strukturiranih intervjujev z lokalnim prebivalstvom, lokalnimi ponudniki in pridelovalci, odločevalci in strokovnjaki. Raziskava je pokazala, da so lokalni prebivalci nosilci bogatega ustnega izročila o preprosti kmečki kulinariki. Ugotovili smo, da se dobrnska kulinarika ne deli le na vsakdanjo in praznično, ampak tudi na kmečko in meščansko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili sistematični pregled vsakdanje in praznične kmečke kulinarike. Oblikovali smo tipičen dobrnski meni, ki smo ga podprli z zgodbo. Prav tako smo podali smo več predlogov za oblikovanje novega turističnega proizvoda na osnovi raziskane kulinarične dediščine.
Ključne besede: Občina Dobrna, kulinarična dediščina, stare kmečke jedi, lokalno, turistični proizvod
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1093; Prenosov: 223
 Celotno besedilo (4,71 MB) |
2. Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSuzana Kužnik, 2020, diplomsko delo Opis: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1004; Prenosov: 113
Celotno besedilo (420,30 KB) |
3. Analiza kulinarične dediščine in njena vključenost v turistično ponudbo PrlekijeMaja Bot, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, prvi vključuje teoretični in drugi raziskovalni del. V prvem delu smo opisali pomen kulinarične dediščine, blagovne znamke in predstavili območje Prlekije. Nadaljevali smo s konkretno predstavitvijo jedi, značilnih za naše raziskovalno območje in kasneje kritično predstavili prednosti in pomanjkljivosti destinacije s pomočjo SWOT analize. Raziskovalni sklop zajema trenutno ponudbo kulinarične dediščine in raziskavo s turističnimi deležniki, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjujev. Ugotavljali smo povezanost jedi s teoretičnim delom, hkrati pa nas je zanimalo mnenje turističnih deležnikov o skupni blagovni znamki. Zbrane rezultate smo predstavili z metodo kodiranja, kjer smo ključne stavke oziroma besede tvorili v nadpomenke in jih razvrstili glede na tematiko odgovorov. Vsako tematiko smo predstavili in navedli naše ugotovitve. Pri tem smo podali seznam jedi, ki bi jih želeli vključiti v skupno blagovno znamko. Na koncu diplomskega dela smo podali še naše predloge o izboljšanju prepoznavnosti kulinarične dediščine Prlekije in predstavili osnutek skupne blagovne znamke.
Ključne besede: kulinarična dediščina, dediščina prehranjevanja, turistična ponudba, blagovna znamka, Prlekija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1757; Prenosov: 386
Celotno besedilo (1,77 MB) |
4. Možnost razvoja turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine v LaškemŠpela Kragolnik, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Čeprav kulturni turizem ne predstavlja primarnega motiva za obisk Laškega, ima to mesto bogato kulturno dediščino, ki močno pridobiva na pomenu. Povsem enako je tudi z dediščino gasilstva. Ta se vključuje v turistično ponudbo le z gasilskimi muzeji in zbirkami, zato želimo ponudbo gasilske dediščine nadgraditi in jo inovativno predstaviti z vsebino, ki bo privlačna za obiskovalce. Prvi del magistrskega dela obsegajo teoretična izhodišča in pregled literature obravnavanega področja, zato smo v njem opredelili pojme kulturne dediščine in njene interpretacije v turizmu, turizem, turistično ponudbo ter kulturni turizem. Opisali smo gasilsko dediščino ter se kasneje osredotočili na dediščino prostovoljnega gasilskega društva Laško. V empiričnem delu magistrskega dela smo najprej z raziskavo trga predstavili vključevanje gasilske dediščine v turistično ponudbo. S pomočjo analize PSPN, raziskovalnih podatkov terenskega dela in tehnike odprtega intervjuja pa smo nato ugotavljali, ali obstajajo možnosti za razvoj turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine ter na podlagi tega oblikovali teoretično zasnovo za nova turistična produkta. Pri tem smo ugotovili, da je ideja o produktu na temeljih gasilske dediščine turistično privlačna, predlagana produkta pa bi povzdignila destinacijo v unikatno in inovativno za potencialne obiskovalce.
Ključne besede: kulturna dediščina, turistična ponudba, gasilska dediščina, Laško
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1377; Prenosov: 132
Celotno besedilo (3,90 MB) |
5. GASTRONOMSKA TURISTIČNA POT (FOOD CRAWLS) POSAVJASara Šetinc, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Gastronomija na področju Posavja ima dolgo dediščino, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala vse do sodobnosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili glavne pojme v povezavi z obravnavano tematiko, ki jih bomo skozi delo pogosto uporabili. Opisali smo kulturo in način prehranjevanja v Posavju, vsakdanjo in praznično hrano ter hrano ob delih. Pri tem smo izpostavili posamezne kulinarične posebnosti in pijače, značilne za Posavje. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo terenskega dela in tehnike usmerjenega polstruktuiranega intervjuja ugotavljali, kako se je gastronomija na področju Posavja po 2. svetovni vojni spreminjala in nadgrajevala. Pri tem smo ugotovili, da imamo v Posavju dovolj gastronomskih posebnosti, na osnovi katerih lahko pripravimo zasnovo za novo gastronomsko turistično pot Food crawl, ki bo povezovala različne gostinske ponudnike v vseh občinah Posavja z značilnimi jedmi in pijačami te gastronomske regije.
Ključne besede: gastronomija, vsakdanja hrana, praznična hrana, Food crawl, Posavje
Objavljeno v DKUM: 17.01.2018; Ogledov: 1401; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Vinogradniška dediščina kot priložnost za oblikovanje inovativnega, doživljajskega turističnega produkta na DolenjskemMatjaž Pavlin, 2017, magistrsko delo Opis: Vinogradništvo na Dolenjskem ima na tem področju zelo dolgo dediščino, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala vse do sodobnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili pojme inovativni, doživljajski, vinski, trajnostni turizem in zgodbarjenje v turizmu. Opisali smo zgodovino vinogradništva s poudarkom na Dolenjsko, pomen vina v načinu življenja ljudi, šege in navade, kulinariko, vinogradniška dela, opremo in orodje ter vinske posebneže: cviček, šmarnico in petijot. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo terenskega dela in tehnike usmerjenega intervjuja ugotavljali v kolikšni meri se je stara vinogradniška dediščina ohranila do danes. Pri tem smo ugotovili, da je vinogradniška dediščina ohranjena v tolikšni meri, da lahko na njeni osnovi pripravimo nov inovativni doživljajski turistični produkt za različne ciljne skupine obiskovalcev. Njegovo primernost in atraktivnost smo preverili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili izkušeni turistični delavci. Tako smo ugotovili, da je produkt primeren in zelo atraktiven za izbrane ciljne skupine, pri čemer je najbolj atraktivna naravna dediščina, stavbna dediščina in kulinarika. Na tej osnovi bo zasnovan tudi nov inovativni, doživljajski turistični produkt v praksi v letu 2018.
Ključne besede: vino, vinogradniška dediščina, cviček, turistični produkt, Dolenjska
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1510; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,76 MB) |
7. Temačni kraji in zgodbe občin brežice in krško kot osnova za razvoj temačnega turizmaNina Veble, 2017, magistrsko delo Opis: Temačni turizem lahko opredelimo kot turizem, ki vključuje potovanja v kraje, povezane s smrtjo, nasiljem, različnimi nesrečami in katastrofami, ki imajo še vedno močan vpliv na naše življenje. Tovrstne kraje označujemo kot temačne. Potovanja v takšne kraje so motivirana z željo obiskovalca po dejanskem ali simboličnem srečanju s smrtjo. Čeprav potovanja, povezana s smrtjo in tragedijami, zasledimo že v obdobju starega Rima, ko so ljudje obiskovali gladiatorske borbe, se je pojem temačni turizem pojavil konec prejšnjega stoletja. Želje turistov po obisku lokacij, povezanih s smrtjo, grozo in trpljenjem, naraščajo. V Sloveniji je področje temačnega turizma še dokaj neraziskano. V nalogi osredotočamo na temačne kraje in zgodbe, vezane na področje občin Brežice in Krško in ugotavljamo ali v sebi nosijo potencial za razvoj turističnega produkta.
Ključne besede: temačni turizem, temačni kraji, smrt, tragedija, Brežice, Krško
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 2206; Prenosov: 455
Celotno besedilo (4,18 MB) |
8. KULINARIČNE MOJSTROVINE ŠENTJERNEJANuša Lešnjak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na opisu kulinaričnih mojstrovin, ki so značilne za občino Šentjernej. Navedene so sestavine za pripravo jedi, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani za različne praznične jedi ter jedi ob šegah življenjskega cikla. V uvodnem delu diplomskega dela najprej preučimo osnovne pojme, ki so povezani s kulinariko. V nadaljevanju s pomočjo strokovne literature opišemo splošne značilnosti občine, sestavine za pripravo jedi, vsakdanjo hrano, hrano ob praznikih, jedi prazničnega leta ter jedi ob šegah življenjskega cikla. Nato navedemo še hrano ob delih, opišemo lokalne prireditve ter pijače, ki so značilne za omenjeno območje. Vse skupaj nekoliko primerjamo tudi s preteklostjo. V celotnem diplomskem delu smo s pomočjo intervjujev prišli do ugotovitev, da se je večina jedi iz preteklosti ohranila vse do danes. Za nazornejšo predstavitev pa smo uporabili tudi fotografski material.
Ključne besede: kulinarika, Šentjernej, vsakdanje jedi, praznične jedi, Jernejevo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1449; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,50 MB) |
9. PRAVNI IN PROCESNI POLOŽAJ BANK V IZVRŠILNEM POSTOPKUBlanka Kužnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Pravni in procesni položaj bank v izvršilnem postopku je nastala predvsem zaradi večletnih izkušenj z delom v oddelku sodne izterjave banke. Obravnava faze izvršilnega postopka, ki jih morajo pri svojem delu spoštovati tudi uslužbenci banke, predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na izvršilni postopek. Glede na to, da se je v času gospodarske krize povečalo tudi zadolževanje tako pravnih kakor tudi fizičnih oseb, so postopki, ki obravnavajo izvršilno zakonodajo, zelo aktualni.
Namen izvršilnega postopka je predvsem pomoč upnikom. Nemalokrat se zgodi, da mora upnik terjatev do dolžnika, katero bi dolžnik moral izpolniti prostovoljno oziroma skladno s pravicami in dolžnostmi na podlagi sklenjene pogodbe, izterjati s pomočjo prisilnih sredstev in sodišča. Podlaga za to je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V uvodu diplomske naloge sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo pri izvršilnem postopku. V nadaljevanju pa sem se osredotočila na sam potek izvršilnega postopka, v katerega sem podrobneje vključila položaj upnika, konkretneje banke kot upnika, tako s pravnega kot tudi s procesnega vidika. Upnik lahko vloži predlog za izvršbo le v primeru, da razpolaga z izvršilnim naslovom ali verodostojno listino. Na drugi strani, pa mora tudi dolžnik izpolnjevati določene pogoje, ki mu pomagajo omiliti posledice izvršbe (npr. pri odlogu izvršbe).
Na obravnavanem področju se je izoblikovalo zelo veliko sodne prakse, ki nas preko cele diplomske naloge pripelje do še boljšega razumevanja izvršilnega prava.
Ključne besede: faze izvršilnega postopka, izvršba, upnik, dolžnik, izvršilni naslov, verodostojna listina
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1268; Prenosov: 137
Celotno besedilo (894,18 KB) |
10. GLAMUROZNO KAMPIRANJE V REPNICAH NA BIZELJSKEMJožica Kelnarič, 2016, magistrsko delo Opis: Poudarek magistrskega dela je na povezavi in prepletu kulturne dediščine in glamuroznega kampiranja. Repnice bi tako vključili kot lokacije za glamurozno kampiranje, ki so še neodkrite in nerazvite, ponujajo pa razvojne možnosti v turizmu. Teoretični del zajema osnovne opredelitve na podlagi strokovne literature kulturne dediščine, povezanost dediščinskega turizma s trajnostnim, pomen vinogradništva na Bizeljskem kot kulturne dediščine ter velik pomen repnic, ki delujejo v turistične namene. Osrednji del temelji na opisu in predstavitvi glamuroznega kampiranja v Sloveniji in svetu, s poudarkom na glamuroznem kampiranju v jamah. Prikazani so statistični podatki in opredelitev primera dobre prakse glamuroznega kampiranja v prostorih kozolca Hiše Raduha. Raziskovalni del temelji na povezavi repnic in glamuroznega kampiranja, kar je novost v slovenskem prostoru. Kritičen pogled na prenočevanje v repnicah je prikazan v obliki SWOT analize. Z analizo intervjujev informatorjev smo v zaključku podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Za bolj natančno predstavitev smo med besedilo vključili tudi fotografije.
Ključne besede: Bizeljsko, repnice, glamurozno kampiranje, kulturna dediščina, dediščinski turizem
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2669; Prenosov: 330
Celotno besedilo (4,36 MB) |
