1. Vpliv prevajalskih orodij na delo prevajalcev v Evropskem parlamentu : magistrsko deloLina Lara Dobočnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov.
V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca.
Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Ključne besede: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (2,53 MB) |
2. Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko deloNika Zupan, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila.
Ključne besede: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 22
Celotno besedilo (4,37 MB) |
3. Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko deloLucija Jurić, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Ključne besede: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Slovenski glamping turizem v večjezičnem okolju : magistrsko deloPetra Ovčar, 2023, magistrsko delo Opis: Glampingi so novodobna oblika turizma. Predstavljajo bivanje na idiličnih območjih v neposrednem stiku z naravo, poleg tega pa ponujajo vse udobje in razkošje hotelskih sob, saj za razliko od običajnih kampingov vključujejo toaletne prostore ter postrežbo na visokem nivoju. Ločimo več različnih vrst glampingov, saj gre za obliko turizma, ki jo je mogoče prilagoditi različnim razmeram. Največkrat so glamping nastanitve večji in udobni šotori ali počitniške hiške, druge inovativne oblike so lahko tudi vinski sodi, hišice na drevesih, jurte ipd. Slovenija, dandanes priljubljena turistična destinacija, je znana po svojih naravnih lepotah in zelenem turizmu, ki so kot nalašč za pestro in barvito glamping ponudbo. Ker Slovenijo obišče precejšnje število tujih gostov – julija 2023 je v slovenskih turističnih nastanitvah namreč prenočilo 79 % tujih turistov, medtem ko je slovenskih gostov bilo zgolj 21 % (pridobljeno od Statističnega urada Republike Slovenije: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11303) –, je ključnega pomena, da je vsa turistična ponudba predstavljena na tujejezičnih spletnih straneh, za kar pa potrebujemo usposobljene prevajalce, ki lahko te informacije ustrezno prevedejo, pomembni pa so tudi turistični delavci, ki morajo biti spretni v večkulturnem sporazumevanju z različnimi ciljnimi skupinami. V turistični panogi se prevajajo vsa besedila, ki turistom pomagajo pri načrtovanju svojih potovanj, v to kategorijo lahko sodijo potovalni vodniki, brošure, seveda pa tudi spletne strani turističnih destinacij. »Turistični jezik« sodi v posebno zvrst specializiranega jezika, ki ima posebne slogovne, leksikalne in pragmatične lastnosti. Zaradi nenadne in naraščajoče priljubljenosti glampingov smo se v naši empirični raziskavi lotili analize nemških in angleških prevodov spletnih strani slovenskih glampingov.
V ta namen smo na spletnih iskalnikih natančno pregledali osem ponudb slovenskih glampingov in njihovih angleških in nemških prevodov ter prišli do ugotovitve, da teh prevodov ni opravil usposobljeni prevajalec, saj se v njih pogosto pojavljata nedoslednost in površnost. Največkrat zasledimo dobesedno prevajanje in izpuščanje. Večina primerov izpustov je imela v izhodiščnem besedilu nezanemarljive informacije, ki so pomembne za tujegovoreče turiste, npr. opcijo doplačila za dodatne storitve, natančen opis nastanitve, uvodni zapis. Poleg tega v nemalo primerih predvidoma prevedenih besedil ostanejo stavki v izhodiščnem jeziku, kljub temu da je uporabnik izbral nemško ali angleško prevedeno stran. V nalogi smo ponudbo slovenskih glampingov primerjali s ponudbami tujih ponudnikov, pri čemer lahko pridemo do zaključka, da imajo avstrijske, hrvaške, madžarske in italijanske spletne strani podobne glamping ponudbe. Domače strani vseh naštetih so vizualno atraktivne, uporabljen je besedni in slikovni material, natančno so opisane nastanitve, lokacija, dodatne ponudbe in dodatna oprema, cenik ipd.
Pomembno vlogo pa igrajo tudi zaposleni v glampingih, ki so v sklopu magistrske naloge rešili anketo o svojih tujejezičnih znanjih. Iz rezultatov je razvidno, da večina zaposlenih v slovenskih glampingih nima ustreznega dodatnega jezikovnega usposabljanja, kljub temu pa vsak od zaposlenih govori najmanj en tuji jezik, večinoma je to angleški jezik. Ravno tako je presenetljivo, da skoraj polovica anketirancev trdi, da znanje tujih jezikov ni vplivalo na možnosti njihove trenutne zaposlitve. Turistični prevodi nimajo zgolj vloge posredovanja informacij, ampak ustvarjajo vzdušje in motivirajo obisk izbrane turistične destinacije, zaradi česar strokovno in funkcionalno pripravljene spletne strani igrajo pomembno vlogo.
Ključne besede: prevajanje, glamping, turizem, analiza prevodov, prevajalske metode, prevajanje turističnih besedil
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 374; Prenosov: 36
Celotno besedilo (9,33 MB) |
5. Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und ParömiologieVida Jesenšek, 2021, znanstvena monografija Opis: The monograph consists of three parts. Twelve contributions presented on several aspects of German and Slovenian phraseology represent a selection of authors phraseological studies, mostly related to the language contrastive (German-Slovene) research topic. Part I deals with typical aspects of proverbs from the perspective of system-related research. This is followed by contributions on the lexicographical and translational problems of phraseology (Part II). The volume ends with reflections on appropriate treatment of phraseology in the learning and teaching contexts (Part III). German as the primary language of observation plays an important role in all the contributions because its status as an influential language in Slovenia is increasingly challenged. It is worth mentioning that in the past, German used to exert much greater historical, cultural, and linguistic influence on the Slovenian society. By combining different research perspectives and linguistic contrastive approaches, the volume intends to appeal to linguists as well as practising translators and language teachers.
Ključne besede: phraseology, paremiology, German, Slovene, contrastive linguistics, translation, language‑didactics
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 37
Celotno besedilo (15,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko deloMaša Jazbec, 2023, magistrsko delo Opis: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive.
V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije.
V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav.
Ključne besede: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 645; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Vloga in pomen tolmačenja za Slovensko policijo : magistrsko deloValentina Slatinek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo tolmačenja pri tuje govorečih pridržanih državljanih, ki ne govorijo in ne razumejo uradnega jezika države, v našem primeru slovenščine, s posebnim poudarkom na sodelovanju Policije in sodnih tolmačev. Jezik lahko povzroči ranljivost določene družbene skupine ali posameznika, saj nerazumevanje jezika zmanjšuje zmožnosti za zaščito lastnih interesov.
Med ranljivo populacijo štejemo tudi tuje državljane, pridržane na policijski postaji zaradi suma kaznivega dejanja, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, zato so pri sporazumevanju s policisti odvisni od tolmača. Govorimo o posameznikih, ki imajo v določeni situaciji omejeno sposobnost sporazumevanja, zato se je v zadnjem obdobju povpraševanje po tolmaških storitvah v Sloveniji povečalo tudi na področju policijske dejavnosti. Vse več tujih državljanov, osumljenih in pridržanih zaradi kaznivih dejanj, potrebuje sodno tolmačenje že v fazi pridržanja na policijski postaji in pozneje tekom preiskovalnega ter morebitnega sodnega postopka. Zato smo v magistrskem delu preučili sodelovanje slovenske Policije in sodnih tolmačev ter na osnovi opravljene ankete izluščili mnenje policistov glede vloge in pomena sodnih tolmačev pri njihovem delu. Število osumljenih oseb, ki ne razumejo in ne govorijo slovenskega jezika, narašča, zato domnevamo, da se je povečala tudi potreba po tolmačih. Sodni tolmači v primeru pridržanja tuje osebe zagotovijo ustrezno sporazumevanje med tujim državljanom ter pristojnimi osebami na Policiji. Z empirično raziskavo smo ugotovili, s kakšnimi komunikacijskimi težavami se pri svojem delu srečuje Policija in kako poteka sporazumevanje s tujejezičnimi državljani, ki so bili pridržani zaradi suma kaznivega dejanja.
V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj tolmačeslovja kot mlade znanstvene discipline, ki zaradi povečanih globalizacijskih in migracijskih tokov doživlja razcvet od konca 20. stoletja. Pojasnili smo razlike med tolmačenjem, konferenčnim tolmačenjem in sodnim tolmačenjem ter povzeli značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Oprli smo se na zakonodajo, ki opredeljuje poklic sodnega tolmača , njegove obveznosti in dolžnosti s poudarkom na vlogi in pomenu tolmača pri delu s Policijo ter v sodni dvorani. Pri tem smo osvetlili raziskave in prevodoslovne ugotovitve na raziskave in prevodoslovne ugotovitve Gorjanca (2018), Prunča (2010), Setoona in Dawranta (2016), Markičeve (2018), Kadrićeve (2019), Pöchhackerja (2004) in Gileja (1998).
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga predhodno posredovali Generalni policijski upravi v odobritev. Z anketo smo ugotovili, ali potreba po tolmačih pri Policiji narašča glede na pospešene globalizacijske in migracijske tokove, ali za določene jezike, kot so farsi, albanščina in kitajščina, primanjkuje sodnih tolmačev, ter ali izobraževanje sodnih tolmačev zahteva nove pristope na področju izobraževanja poklicnih tolmačev ter nove specializirane univerzitetne programe.
Ključne besede: tolmačeslovje, sodno tolmačenje, medkulturna komunikacija, tujejezično sporazumevanje, policija
Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,40 MB) |
8. Slovenski jedilni listi v nemških prevodih na primeru mariborskih in štajerskih gostiln ter restavracij : magistrsko deloBarbara Zimič, 2022, magistrsko delo Opis: Ustrezni prevodi vinsko-kulinaričnih doživetij so del promocije Maribora kot mesta z najstarejšo vinsko trto, ki jo omenjajo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Prevod jedilnega lista je bistveno več od prevoda seznama jedi. Gre za vizitko vsake gostilne ali restavracije, ki gosta privabi in navduši ali celo odvrne od ponovnega obiska. Znana slovenska in nemška pregovora pravita, da ljubezen gre skozi želodec. Navedeni rek opozarja na pomen gastronomije in kulinarike predvsem v globalnem turističnem okolju, saj turisti želijo pokusiti domače specialitete in kulturno značilne jedi, ki morajo za tujega gosta biti ustrezno prevedene tako z jezikovnega kot kulturnega vidika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali so jedilni listi in vinske karte gostiln ter restavracij v Mariboru in bližnji okolici prevedeni v nemščino. Hkrati nas zanima, ali so prevodi ustrezni. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor se število nemško govorečih gostov v Mariboru v obdobju zadnjih treh let giblje med 23 % in 37 % , kar pomeni, da tvorijo večino tujejezičnih gostov. Kljub visokim odstotkom nemško govorečih gostov smo v empirični raziskavi ugotovili, da so jedilni listi in vinske karte pomanjkljivo prevedeni. Da bi prispevali k poenotenju terminologije vinarstva, smo izdelali vinski terminološki slovensko-nemški glosar.
Ključne besede: prevajanje, jedilni listi, vinske karte, teorija skoposa, teorija kulturema
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 697; Prenosov: 68
Celotno besedilo (10,35 MB) |
9. Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko deloSamer Hussein, 2022, magistrsko delo Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil.
Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)).
Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda.
Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili.
Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,44 MB) |
10. Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarjaPolonca Potisk, 2021, magistrsko delo Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1225; Prenosov: 123
Celotno besedilo (14,86 MB) |
