1. Slovenski jedilni listi v nemških prevodih na primeru mariborskih in štajerskih gostiln ter restavracij : magistrsko deloBarbara Zimič, 2022, magistrsko delo Opis: Ustrezni prevodi vinsko-kulinaričnih doživetij so del promocije Maribora kot mesta z najstarejšo vinsko trto, ki jo omenjajo tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Prevod jedilnega lista je bistveno več od prevoda seznama jedi. Gre za vizitko vsake gostilne ali restavracije, ki gosta privabi in navduši ali celo odvrne od ponovnega obiska. Znana slovenska in nemška pregovora pravita, da ljubezen gre skozi želodec. Navedeni rek opozarja na pomen gastronomije in kulinarike predvsem v globalnem turističnem okolju, saj turisti želijo pokusiti domače specialitete in kulturno značilne jedi, ki morajo za tujega gosta biti ustrezno prevedene tako z jezikovnega kot kulturnega vidika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali so jedilni listi in vinske karte gostiln ter restavracij v Mariboru in bližnji okolici prevedeni v nemščino. Hkrati nas zanima, ali so prevodi ustrezni. Po podatkih Zavoda za turizem Maribor se število nemško govorečih gostov v Mariboru v obdobju zadnjih treh let giblje med 23 % in 37 % , kar pomeni, da tvorijo večino tujejezičnih gostov. Kljub visokim odstotkom nemško govorečih gostov smo v empirični raziskavi ugotovili, da so jedilni listi in vinske karte pomanjkljivo prevedeni. Da bi prispevali k poenotenju terminologije vinarstva, smo izdelali vinski terminološki slovensko-nemški glosar.
Ključne besede: prevajanje, jedilni listi, vinske karte, teorija skoposa, teorija kulturema
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 225; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (10,35 MB) |
2. Primerjalna analiza dveh angleških prevodov splošnega dela Kazenskega zakonika Republike Slovenije : magistrsko deloSamer Hussein, 2022, magistrsko delo Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil.
Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)).
Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda.
Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili.
Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 336; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarjaPolonca Potisk, 2021, magistrsko delo Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 690; Prenosov: 87
Celotno besedilo (14,86 MB) |
4. PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJEVera Svetec, 2015, diplomsko delo Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 736; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,94 MB) |
5. Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi ZadićVanesa Volk, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 583; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. Sodno tolmačenje v kazenskih postopkih tujih državljanov na primeru SlovenijeLeona Nikolaš, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sodne tolmače v Sloveniji, ki so nemalokrat posredniki v kazenskih postopkih. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo, s kakšnimi težavami se soočajo in koliko sodnih tolmačev je na voljo za posamezne tuje jezike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšni so odnosi med sodnimi tolmači in osebami, ki delujejo na sodišču.
V teoretičnem delu sta opredeljena pojma tolmačenje in sodno tolmačenje, njune podzvrsti ter kratek zgodovinski razvoj. Pomemben del vsakdana sodnega tolmača je delo na sodišču, zato smo raziskali, kako so vključeni v sodni proces. Navedene so tudi pomembne ugotovitve, ki se nanašajo na zakonodajo in na trenutno stanje trga sodnih tolmačev v Sloveniji. V nadaljevanju sta predstavljena projekt TransLaw Exploring Legal Interpreting Service Paths and Transcultural Law Clincs for persons suspected or accused of crime in izbirni predmet, ki bo študentom omogočil vpogled v delo sodnih tolmačev. Ker je sodno tolmačenje tesno povezano s projektom TransLaw, smo v magistrski nalogi ugotavljali, kaj so TransLaw klinike in kakšni so glavni cilji projekta.
Raziskava se v empiričnem delu osredotoča predvsem na študente prevodoslovja Filozofske fakultete v Mariboru med katerimi smo izvedli anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kakšne izkušnje imajo s prevajanjem in tolmačenjem pravnih besedil, in ali bi jih zanimalo delo na sodišču v okviru izbirnega predmeta. Anketiranci so izbirni predmet ocenili kot koristen, saj bi imeli priložnost sodelovati na obravnavah, kar pa med predavanji ni izvedljivo.
Ključne besede: sodno tolmačenje, sodni tolmači, večjezična komunikacija, projekt TransLaw
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 594; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa : heute, gestern und morgen2019, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Die folgenden Abstracts greifen auf die unterschiedlichsten Arten und Weisen das Motiv der Brücke auf, das sowohl das architektonische Objekt bezeichnen kann als auch ein symbolisches Konstrukt, das verbindet, aber auch trennt, und dadurch bewusst oder unbewusst eine Kontaktmöglichkeit oder auch Isolation bedeuten kann. Renommierte Forscherinnen und Forscher aus ganz Südosteuropa setzen sich im Laufe der 12. internationalen SOEGV-Tagung intensiv, extensiv, integrativ und kreativ mit dem Thema „Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa – gestern, heute und morgen“ auseinander, wobei sie es aus sprachwissenschaftlicher, literaturwissenschaftlicher, translationswissenschaftlicher und fremdsprachendidaktischer Sicht betrachten. Die angehenden Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler, die eine eigene Sektion bilden und die zurzeit intensiv forschen und an ihren Dissertationen arbeiten, sind in ihrer Themenwahl im Gegensatz zu allen anderen nicht auf das Motiv der Brücke beschränkt, sondern werden von ihren Dissertationsthemen geleitet und haben so die Möglichkeit, ihre bisherigen Erkenntnisse mit verschiedenen anerkannten Wissenschaftlern und Wissenschaftlerinnen aus ihren jeweiligen Fachbereichen zu diskutieren.
Ključne besede: Germanistik, Brücken, Sprache, Kultur, Literatur, Didaktik Deutsch als Fremdsprache, Übersetzung
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1111; Prenosov: 45
 Povezava na datoteko |
8. Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdraviliščMatic Koležnik, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja.
V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 858; Prenosov: 105
Celotno besedilo (5,11 MB) |
9. Medkulturna in večjezična komunikacija na primeru tujih študentov Univerze v MariboruMichael Leopold, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah.
Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju.
V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Ključne besede: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1013; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Terminološka analiza navodil za uporabo glasbil in glasbene opreme: prvi stik med uporabnikom in inštrumentomRebeka Vučko, 2019, magistrsko delo Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 845; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,60 MB) |
