| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi Zadić
Vanesa Volk, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Sodno tolmačenje v kazenskih postopkih tujih državljanov na primeru Slovenije
Leona Nikolaš, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sodne tolmače v Sloveniji, ki so nemalokrat posredniki v kazenskih postopkih. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo, s kakšnimi težavami se soočajo in koliko sodnih tolmačev je na voljo za posamezne tuje jezike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšni so odnosi med sodnimi tolmači in osebami, ki delujejo na sodišču. V teoretičnem delu sta opredeljena pojma tolmačenje in sodno tolmačenje, njune podzvrsti ter kratek zgodovinski razvoj. Pomemben del vsakdana sodnega tolmača je delo na sodišču, zato smo raziskali, kako so vključeni v sodni proces. Navedene so tudi pomembne ugotovitve, ki se nanašajo na zakonodajo in na trenutno stanje trga sodnih tolmačev v Sloveniji. V nadaljevanju sta predstavljena projekt TransLaw Exploring Legal Interpreting Service Paths and Transcultural Law Clincs for persons suspected or accused of crime in izbirni predmet, ki bo študentom omogočil vpogled v delo sodnih tolmačev. Ker je sodno tolmačenje tesno povezano s projektom TransLaw, smo v magistrski nalogi ugotavljali, kaj so TransLaw klinike in kakšni so glavni cilji projekta. Raziskava se v empiričnem delu osredotoča predvsem na študente prevodoslovja Filozofske fakultete v Mariboru med katerimi smo izvedli anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kakšne izkušnje imajo s prevajanjem in tolmačenjem pravnih besedil, in ali bi jih zanimalo delo na sodišču v okviru izbirnega predmeta. Anketiranci so izbirni predmet ocenili kot koristen, saj bi imeli priložnost sodelovati na obravnavah, kar pa med predavanji ni izvedljivo.
Ključne besede: sodno tolmačenje, sodni tolmači, večjezična komunikacija, projekt TransLaw
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Die folgenden Abstracts greifen auf die unterschiedlichsten Arten und Weisen das Motiv der Brücke auf, das sowohl das architektonische Objekt bezeichnen kann als auch ein symbolisches Konstrukt, das verbindet, aber auch trennt, und dadurch bewusst oder unbewusst eine Kontaktmöglichkeit oder auch Isolation bedeuten kann. Renommierte Forscherinnen und Forscher aus ganz Südosteuropa setzen sich im Laufe der 12. internationalen SOEGV-Tagung intensiv, extensiv, integrativ und kreativ mit dem Thema „Germanistik als Sprach- und Kulturbrücke in Südosteuropa – gestern, heute und morgen“ auseinander, wobei sie es aus sprachwissenschaftlicher, literaturwissenschaftlicher, translationswissenschaftlicher und fremdsprachendidaktischer Sicht betrachten. Die angehenden Wissenschaftlerinnen und Wissenschaftler, die eine eigene Sektion bilden und die zurzeit intensiv forschen und an ihren Dissertationen arbeiten, sind in ihrer Themenwahl im Gegensatz zu allen anderen nicht auf das Motiv der Brücke beschränkt, sondern werden von ihren Dissertationsthemen geleitet und haben so die Möglichkeit, ihre bisherigen Erkenntnisse mit verschiedenen anerkannten Wissenschaftlern und Wissenschaftlerinnen aus ihren jeweiligen Fachbereichen zu diskutieren.
Ključne besede: Germanistik, Brücken, Sprache, Kultur, Literatur, Didaktik Deutsch als Fremdsprache, Übersetzung
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 491; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

5.
Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč
Matic Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja. V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 331; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

6.
Medkulturna in večjezična komunikacija na primeru tujih študentov Univerze v Mariboru
Michael Leopold, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah. Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju. V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Ključne besede: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 517; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Terminološka analiza navodil za uporabo glasbil in glasbene opreme: prvi stik med uporabnikom in inštrumentom
Rebeka Vučko, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes si življenje brez glasbe le stežka predstavljamo, saj nas spremlja skoraj povsod. Poleg ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo poslovno, naj bo to kot učitelji glasbe v šolah, kot glasbeniki na odrih ali prodajalci v glasbenih trgovinah, se tudi vedno več posameznikov odloča svoj prosti čas nameniti tej dejavnosti. Predvsem pri prvem nakupu inštrumenta so navodila za uporabo glasbil in glasbene opreme nekaj neizogibnega. Kakovost takšnih prevodov je ključnega pomena za uporabnika pri razumevanju inštrumenta in njegovih funkcij. Glasbena oprema je dostopna skoraj povsod, tudi v nespecializiranih prodajalnah, med drugim v trgovinah z živili (Lidl, Hofer itd.). V magistrski nalogi smo primerjali prevode, ki jih svojim uporabnikom nudijo specializirane in nespecializirane trgovine ter ugotavljali njihovo ustreznost. Osredinili smo se na strokovno izrazje, njegovo poenotenost, razumljivost, usmerjenost k ciljni kulturi itd., pozornost smo namenili tudi terminološkim, slogovnim, pravopisnim in slovničnim napakam. Na podlagi analiziranih primerov smo ugotovili, da so navodila, pridobljena iz specializiranih trgovin, veliko ustrezneje prevedena, kljub temu da se tudi pri njih še vedno pojavljajo nekatere terminološke in slogovne pomanjkljivosti. Izvedli smo terminološko analizo spletnih strani, ki je pokazala, kako nepoenoteno je izrazje pri prevajanju in delitvi elektronskih glasbil s tipkami oz. klaviaturah. V magistrsko nalogo smo vključili tudi anketni vprašalnik, v katerem smo predstavili pomensko razliko med besedama instrument in inštrument, saj noben pravopisni priročnik te problematike do sedaj še ni obravnaval, kljub temu da so rezultati ankete dokazali, da imata obe besedi v javni rabi drugačna pomena. Izdelali smo tudi nemško-slovenski glosar, ki bo služil kot pomoč pri prevajanju besedil z glasbenega področja v prihodnje.
Ključne besede: prevajanje, navodila za uporabo, glasbila in glasbena oprema, inštrumenti, terminologija, klaviature, strokovna besedila, tehnično prevajanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Medkulturna analiza sovražnega govora na primeru anonimnih slovenskih in nemških spletnih komentarjev o beguncih
Marko Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: Migrantska in finančna kriza v Evropi sta v preteklih desetih letih povzročili družbeno-ekonomsko spremembo, ki Evropo nagiba k populističnemu javnemu diskurzu ter se zrcali v sovražnem govoru in nestrpnosti do drugih kultur in jezikov. Magistrska naloga analizira pojav sovražnega govora na spletu v treh izbranih medijih, in sicer v dveh nemško govorečih (avstrijskem Krone.at in nemškem Focus.de) in enem slovenskem (Rtvslo.si) v obdobju od leta 2015 do začetka leta 2018 ter raziskuje, kako prevajalci prevajajo izraze sovražnega govora. Cilj in namen magistrske naloge je prikazati pomen sovražnega govora na slovenskem, nemškem in avstrijskem portalu kot študije primera ter širitev populizma in ksenofobije kot posledice migrantske krize. V empiričnem delu naloge smo predstavili in analizirali prevode študentov Oddelka za prevodoslovje prve in druge stopnje ter analizirali razlike v strategiji prevajanja, izkušnjah in ustreznosti prevodov. Pripravili smo tudi slovensko-nemški glosar izrazov sovražne terminologije, ki smo jo izsledili pri empirični raziskavi izbranih spletnih portalov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, s katerimi želimo opredeliti pojem sovražnega govora v mednarodnem okolju in diskurzu, ter kako se le-ta odraža pri prevajanju kot medkulturni aktivnosti, ki omogoča sporazumevanje med različnimi jeziki in kulturami. V drugem delu magistrske naloge bomo na osnovi pilotnega projekta s študenti prvo-stopenjskega študijskega programa »Medjezikovne študije – nemščina« in drugo-stopenjskega programa »Prevajanje in tolmačenje« na mariborski univerzi predstavili prevode obeh skupin prevajalcev in analizo njihovih prevodov. V zaključni in sklepni fazi magistrske naloge bomo predstavili slovensko-nemški glosar najpogostejših izrazov sovražnega govora, ki so se pojavljali tako v slovenskem kot tudi v nemškem in avstrijskem spletnem mediju.
Ključne besede: prevajanje, sovražni govor, mediji, spletni portali, etika prevajanja, neustrezni prevodi
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 602; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
Teoretične in praktične vsebine pri izobraževanju poklicnih tolmačev – pomen simultanih tolmaških vaj
Katja Leopold, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretične in praktične prevodoslovne vsebine se v magistrskih študijskih programih tolmačenja dopolnjujejo in predstavljajo pomemben dejavnik pri izobraževanju poklicnih tolmačev. V magistrski nalogi smo raziskovali teoretične in praktične vsebine v študijskem programu tolmačenja na drugi stopnji Filozofske fakultete v Mariboru. Zanimalo nas je, ali je študij primerljiv z mednarodno uveljavljenimi študijskimi programi v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer imata prevodoslovje in tolmačeslovje dolgoletno tradicijo. Teoretično smo ugotovitve podprli s Pöchhackerjevo teorijo simultanega tolmačenja (2000, 2016), s pristopom Kaline (1998, 2000, 2002) do teoretičnih in praktičnih vsebin ter njenim modelom tolmačenja, ki je osredinjen na tolmaško komunikacijo s poudarkom na tehnikah tolmačenja, in s Kutzovim (2002) pristopom k simultanim tolmaškim vajam. Med študenti tolmačenja smo na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru izvedli anketo, s katero smo želeli raziskati, kakšno je njihovo mnenje o predmetniku in kompetencah, ki jih pridobijo v času študija. Analiza stanja kaže, da je delež praktičnih vsebin na vseh analiziranih univerzah večji kot delež teoretičnih, in da so študijski programi v nekaterih vidikih primerljivi. Na mednarodno priznanih univerzah, ki ponujajo tolmaški in prevodoslovni študij in ki smo jih izbrali za primerjavo in analizo, je razen v Zürichu za študij tolmačenja predvideno 2-letno izobraževanje, v okviru katerega študent pridobi 120 kreditnih točk ali ECTS. Ugotovili smo, da je študijski program z vidika praktičnih vsebin na Univerzi v Mariboru najbolj primerljiv z univerzama v Gradcu in Innsbrucku. Pomemben del študijskega programa predstavljajo tolmaške vaje, s katerimi študenti pridobijo ustrezne tolmaške kompetence in spoznajo tehnike ter strategije tolmačenja, ki jih potrebujejo za opravljanje tolmaškega poklica. Kljub teoretičnim in praktičnim vsebinam je 64 odstotkov študentov mnenja, da na podlagi znanja, ki ga pridobijo v času študija, niso pripravljeni na konkurenčen in zahteven globalni trg dela. To je pokazatelj kritičnega odnosa do obstoječega študijskega programa in kaže na to, da je program treba posodobiti z aktualnimi vsebinami, kot so spletna prevajalska orodja, računalniško podprto prevajanje in luščenje terminologije. Med študenti prvih in drugih letnikov magistrskega študijskega programa Prevajanje in tolmačenje smo opravili raziskavo simultanega tolmačenja. Domnevali smo, da so tolmaške vaje ključnega pomena za pridobivanje ustreznih tolmaških kompetenc. Analiza raziskave je pokazala, da se pri študentih drugega letnika magistrske stopnje izpust posameznih besed pri tolmačenju zmanjša za 52 odstotkov, izpust večjih segmentov, torej izpust dveh ali več povedi hkrati, za 94,5 odstotka. Prav tako se delež pomensko neustrezno tolmačenih besed pri študentih drugega letnika zniža za 51 odstotkov. Pomensko neustrezno tolmačenje povedi se v roku enega leta zmanjša za kar 72 odstotkov, zato lahko trdimo, da so tolmaške vaje pomemben del tolmaškega študijskega procesa, s katerimi študenti pridobijo ustrezne večjezične komunikacijske kompetence ne glede na dejstvo, da akademski nivo izobraževanja zahteva teoretično in znanstveno utemeljitev praktičnih tolmaških aktivnosti.
Ključne besede: izobraževanje tolmačev, tolmaške vaje, simultano tolmačenje, teoretične in praktične vsebine, študijski program Tolmačenje
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 419; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

10.
Nemški avtomobilski oglasi v slovenskih prevodih - 7 plätze, fertig, los.
Tomi Temlin, 2017, magistrsko delo

Opis: Danes si zelo težko predstavljamo življenje brez oglasov in reklam, saj živimo v globalni in potrošniško naravnani družbi. Zaradi hitrega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in enostavnega dostopa, je postal svetovni splet eden glavnih medijev, s pomočjo katerega oglaševalci oglašujejo določeni izdelek ali storitev. Glavni cilj oglasnih sporočil je nagovoriti potencialne kupce in jih prepričati v nakup. Magistrska naloga obravnava slogane in oglasna besedila petih svetovno znanih proizvajalcev avtomobilov in njihove slovenske prevode. Namen magistrske naloge je s pomočjo primerjalne in prevodoslovne analize predstaviti ustreznost in učinkovitost prevodov izbranih oglasnih besedil. Zaradi jezikovnih in kulturnospecifičnih razlik se prevajalci včasih znajdejo pred zahtevno nalogo, kako določeno kulturno zaznamovano prvino prevesti oz. prenesti v ciljni jezik. Besedila, ki nastajajo za oglaševalske namene, so v večini primerov polna različnih rim, poetičnih izrazov, besednih iger in novo tvorjenih besed. Za prevajanje takšnih besedil je potreben, ne samo usposobljen prevajalec, ki odlično obvlada oba jezika in pozna obe kulturi, ki sta vpeti v postopek prevajanja, ampak tudi zelo iznajdljiv in ustvarjalen prevajalec. Na osnovi opravljene jezikovno-prevodne in medkulturne analize zajema empirična raziskava analizo petdesetih primerov oglasnih besedil, pridobljenih na uradnih spletnih straneh naslednjih petih nemških proizvajalcev avtomobilov: BMW, Audi, Mercedes-Benz, Opel in Volkswagen.
Ključne besede: Oglasi, prevajanje, prevajalec, ustreznost prevoda, nemški proizvajalci avtomobilov, kulturno zaznamovane prvine
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 534; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici