| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)
Nuša Lesjak, 2023, magistrsko delo

Opis: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane. Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah. Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Ključne besede: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) na Madžarskem : magistrsko delo
Daša Štalc, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost in spolni dimorfizem spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus iz madžarske populacije. Predstavnike velikega hrčka najpogosteje najdemo na območju gozdne in travnate stepe. Na Madžarskem je vrsta dokaj pogosta, vendar število osebkov z leti drastično upada. V naše analize smo vključili 355 spodnjih čeljustnic obeh spolov iz štirih različnih geografskih območjih (Dunaszeg, Tiszavasvári, Balmazújváros, Dunaszentpál). Z metodami geografske morfometrije smo ovrednotili variabilnost oblike in velikosti spodnje čeljustnice. Dokazali smo, da obstajajo statistično značilne razlike v obliki in velikosti spodnje čeljustnice na celotnem vzorcu, zato smo nadaljnje analize naredili ločeno po spolu. Dokazali smo, da sta velikost in oblika spodnje čeljustnice razlikujeta glede na spol in geografsko območje. Samci iz območja Dunaszentpál so imeli največje spodnje čeljusti, pri samicah pa so bile največje iz območja Tiszavasvári. Zaznali smo tudi nekaj osebkov, ki so odstopali od povprečne velikosti, saj so bili zelo veliki ali pritlikavi.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska variabilnost, veliki hrček, spodnja čeljustnica.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

3.
Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavniki
Martina Vida, 2022, magistrsko delo

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 728; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (23,40 MB)

4.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Ključne besede: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Selektivnost evropskega bobra (Castor fiber) pri podiranju dreves v zimskem obdobju na Dravograjskem jezeru : magistrsko delo
Tina Flis, 2022, magistrsko delo

Opis: Evropski bober je zaradi spreminjanja habitatov eden ekološko najpomembnejših glodavcev na svetu. Leta 2007, po nekaterih virih pa že 2006, smo sledove njegove prisotnosti začeli opažati ob Dravograjskem jezeru na Koroškem. Najbolj očitne sledi so podrta in poškodovana drevesa ter grmi, kar je posledica prehranjevanja z lubjem, poganjki in listi. Ker se na tem območju o bobru ne ve veliko, sem se odločila raziskati njegovo prehransko izbiro v zimskem obdobju. Cilj je bil ugotoviti, ali bober drevesa podira naključno. To pomeni, da delež podrtih dreves ne odstopa značilno od vrstne sestave v bobrovem habitatu. Ugotavljala sem razpoložljivost drevesnih vrst v bobrovem habitatu na podlagi 1244 popisanih dreves. Izkazalo se je, da je bober selektiven pri izbiri lesnih vrst. Izbiral je le štiri vrste, od tega najraje vrbo, jelšo in dren. Izbira je korelirala z razpoložljivostjo. Preferenca glede premera debla je bila odvisna od drevesne vrste. Večina (96 %) dreves je imela premer do 10 cm. Pri jelšah in drenih je izbiral tanjša debla, pri vrbah pa ni delal razlike med debelinskimi razredi.
Ključne besede: Castor fiber, Dravograjsko jezero, prehranjevanje, izbira dreves, Salix sp.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 495; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

6.
Voles and Lemmings (Arvicolinae) of the Palaearctic Region
Boris Kryštufek, Georgy I. Shenbrot, 2022

Opis: As the most species-rich group of Palaearctic rodents, voles and lemmings are frequently used in various research endeavours of fundamental and applied significance. The present work integrates achievements of the genomic era with the traditional taxonomy and provides an authoritative and up-to-date taxonomic guide to the animal group which is of great interest to experts engaged in medical zoology, epidemiology, biostratigraphy, zooarchaeology, evolutionary research, population ecology, animal systematics, biodiversity conservation, museum collection management and many more biological subdisciplines. The text is supplemented by 331 illustrations and over one thousand references. Depicted are morphological details of skull and dentition of each of the 128 species and their distributions are mapped in detail. The book will allow the user to interpret intelligently and cautiously the interrelationships among species of voles and lemmings and to follow the anticipated taxonomic change with a critical eye.
Ključne besede: taksonomija, nomenklatura, morfologija, kariologija, molekularna sistematika, razmejevanje vrst, podvrste, zoogeografija, modeliranje habitatov
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (154,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Morfometrična variabilnost poletuš (rod pteromys): pristop z geometrijsko morfometrijo : pristop z geometrijsko morfometrijo
Ana Jurjec, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk. Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Ključne besede: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus) pristop z geometrijsko morfometrijo : magistrsko delo
Marko Pšajd, 2021, magistrsko delo

Opis: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Ključne besede: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Morfološka variabilnost ventralne strani lobanje belonogih miši, Apodemus Kaup, 1829 (Rodentia, Muridae) v jugozahodni Aziji
Vanesa Knez, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije ovrednotiti morfološko variabilnost lobanj belonogih miši, Apodemus spp. iz jugozahodne Azije. Variabilnost smo ovrednotili v velikosti in obliki ventralne strani lobanje belonogih miši iz 11 večjih geografskih regij Jugozahodne Azije, ki se skladajo z ozemlji Irana, Afganistana, Indije, Kirgizije, Jordanije, Libanona, Izraela, Pakistana, Gruzije, Sirije in Nepala. Vzorec je vseboval 223 lobanj, od katerih jih je bilo 75 (približno 33 %) že uvrščenih v tri vrste: Apodemus flavicollis, A. uralensis in A. witherbyi. Dokazali smo prisotnost geografske in medvrstne variabilnosti na ventralni strani lobanj belonogih miši. Preverjali smo prisotnosti Bergmannovega pravila, ki ni jasno izraženo. Predpostavili smo, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj kot na obliko. Ocena medvrstne variabilnosti je bila težavna, zaradi majhnega vzorca vrstno identificiranih lobanj in njihove geografske heterogenosti. Na podlagi rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da na variabilnost lobanje vzajemno vplivata tako geografsko območje kot vrstna pripadnost. Nedvomno gre za dva močno prepletena vira variabilnosti, a smo predpostavili, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj, oblika pa je bolj vrstno pogojena. Za neidentificirane lobanje iz posameznih držav (Afganistan, Nepal in Indija) smo na podlagi velikosti in oblike lobanje uspešno naredili taksonomske zaključke oz. morfotipe poenotili z obravnavanimi vrstami rodu Apodemus. To pomeni, da med analiziranimi skupinami in determiniranimi vrstami obstajajo podobnosti. Kljub vsemu pa ne moremo z gotovostjo potrditi pravilnih identifikacij vrst. Poleg medvrstne variabilnosti moramo upoštevati tudi geografski vpliv oz. ekologijo in pa geografsko razširjenost posamezne vrste. Za dokončne sklepe bo potrebna genetska analiza. Uporabljena morfometrična analiza predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Apodemus, geometrijska morfometrija, lobanja, geografska variabilnost, medvrstna variabilnost.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 786; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

10.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 62
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici