| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoštovanje otrokove igre : diplomsko delo
Ksenija Zorec, 1998, diplomsko delo

Ključne besede: igre, predšolski otroci, igralne dejavnosti, šport, vloga staršev, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1569; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

2.
POSTAVLJANJE IN KRŠITEV MEJA - KAJ POMENIJO ODZIVI STARŠEV, KI DAJO IN NE DAJO PODPORE OTROKU
Judita Kosi, Monika Žökš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi v teoretičnem delu sta predstavljeni primerjavi med odzivi staršev, ki izražajo podporo otroku in odzivi staršev, ki ne izražajo podpore otroku. Raziskave so bile izvedene med starši, ki imajo otroke v vrtcih, in starši, ki imajo otroke doma v varstvu. Sam namen raziskovanja je bil ugotoviti njihovo razumevanje o pomembnosti dajanja podpore in o škodljivosti ne dajanja podpore, s katerimi močno vplivajo na otrokov celostni razvoj (odvračajo od doživljanja občutkov in jemljejo odgovornosti otroku za svoje izbire). Metodologija temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna tehnika z anketnim vprašalnikom zaprtega tipa. Raziskava je pokazala, da starši delno razumejo pomembnost dajanja podpore in škodljivosti ne dajanja podpore otroku. Njihova intenzivna podpora se kaže takrat, kadar je njihov otrok v stiski (ga potolažijo in mu prisluhnejo, kadar se poškoduje in ga kaj boli) v situacijah, ki se velikokrat dogajajo v vsakdanjem življenju. Nepodpiranja pa pravzaprav ni niti močno čutiti. Najpogostejši pozitivni odzivi staršev so, da moramo otroku pri postavljanju meja dovoliti, da je odgovoren za svoja dejanja. Starši navajajo večje težave pri postavljanju meja in spreminjanju že postavljene meje. Najizrazitejša razlika, ki jo je raziskava pokazala med dajanjem in ne dajanjem podpore, je pri pojmu meja, pri katerem starši otrok v vrtcih uporabljajo mejo kot temelj, medtem ko se drugi starši porazdelijo v večji meri med vse tri odgovore. Kljub temu pa raziskava ne kaže, da bi starši imeli večje težave pri dajanju podpore pri vzgoji svojih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: odzivi staršev, starši otrok v vrtcih, starši nasploh, pomembnost dajanja podpore, škodljivost ne dajanja podpore, otrokov celostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 2763; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (423,86 KB)

3.
ODNOS STARŠEV DO IGRE; PRIMERJAVA PODEŽELJA IN MESTA
Jana Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Odnos staršev do otroške igre je naslov moje diplomske naloge. Opredelila sem se na dve različni okolji, podeželje in mesto. Kar sama prihajam s podeželja, sem si zastavila temo v tej smeri, da ugotovim, če je okolje, v katerem živim, kaj vplivalo na kakovost moje igre. Predvsem pa, kakšen odnos imajo starši do igre otrok in kako okolje vpliva na možnosti za igro. Osnovni namen moje diplomske naloge je bil ugotoviti in preučiti odnos staršev do igre otrok in morebitna odstopanja z ozirom na okolje, v katerem živimo. Kot prvo sem hotela predstaviti pomen igre v otrokovem razvoju in življenju, saj menim, da je igra dejavnost, ki ima velik pomen in daje pečat srečnemu otroštvu otroka. Otrok preko igre spoznava okolje, v katerem živi, in si preko nje ustvari svoje poglede na svet. Otrokova igra je smiselna, saj preko igre izraža samega sebe. Skozi igralne aktivnosti si otrok razvije mišljenje, se uči obvladovanja čustev ter ugotavlja svoje zmožnosti. V veliko pomoč pri raziskovanju neznanega sveta so otroku prav starši. Ti mu pomagajo odkrivati svet okoli sebe. Otroku pomeni igra resno delo in mu nudi vse tisto, za kar je v resničnem življenju še premajhen. Zato moramo starši otroku omogočiti, da se čim več igra. Starši imajo pomembno vlogo pri oblikovanju prostora in pri zbiri igrač. » Ni obveznost staršev, da bi se morali »žrtvovati« za otroke. Njihova dolžnost je usposobiti otroke za samostojno življenje in popolno neodvisnost od staršev« (Košiček, 1992, str 363). Igra pomeni otroku največ, čeprav se sam tega niti ne zaveda. Bodite vi tisi, ki mu boste pokazali pravo pot. Dovolite mi da, vam pomagam na tej poti. S povzetki raznih avtorjev, ki so raziskovali pomen igre, vam bom približala težo igre. Mogoče boste tudi sami spoznali, da je tudi vaše življenje zaznamovala igra. Ste mogoče bili za kaj prikrajšani? So vaši starši bili pravi usmerjevalci v vaši igri? Je spomin na vaše otroštvo zaznamovala prav igra? Če ste se kdaj spraševali po tem, vam podajam odgovora v pomoč. »ČLOVEK JE RESNIČNO ČLOVEK, LE KADAR SE IGRA« ( F. von Schiller)
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, igra, odnos staršev do igre, vpliv okolja na igro.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2009; Ogledov: 3418; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (426,39 KB)

4.
IZRAŽANJE NEGATIVNIH ČUSTEV
Veronika Anžur, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Čustva nas spremljajo na vsakem koraku. So reka našega življenja. Dajejo nam življenjski zagon, občutek za lepoto in barvitost življenja. V naše odnose vnašajo toplino in nas povezujejo z bližnjimi. Vendar niso vedno le prijetna. Obstajajo tudi tista, neprijetna, ki nam lahko občasno tudi zelo zagrenijo življenje. Vsa čustva so sestavni del našega vsakdana in brez njih si življenja pravzaprav sploh ne moremo predstavljati. Kadar pa se negativna čustva prepogosto pojavljajo, takrat dobesedno zastrupljajo našo duševnost in medsebojne odnose. Zato imajo prav tisti, ki pravijo, da so čustva tista, ki nas lahko popeljejo od »pekla« do »nebes«. Moč čustev je res velika , kar spoznamo že v zgodnjem otroštvu. Prav zaradi te moči bi bilo dobro, da bi se že zgodaj naučili primerno ravnati z njimi. Da bomo sposobni čutiti, razumeti in učiti druge, predvsem svoje otroke, moramo v prvi vrsti čutiti sebe. Čustva se navadno porodijo spontano, nenapovedano in pogosto nepričakovano. Zaradi tega imamo že odrasli veliko težav z obvladovanjem čustev, kaj šele otroci. Na vsakem koraku bi se morali zavedati, da smo odrasli s svojim obnašanjem zgled otrokom in da se bodo naši malčki z vsemi čustvenimi težavami verjetno spopadali tako, kot se bodo naučili od nas. Uravnotežen, naraven in zdrav čustveni odnos , je verjetno največja dota, ki jo lahko damo svojemu otroku, na poti skozi čustvene brzice, viharje in čeri, ki jih prinaša življenje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE PRIJETNA ČUSTVA, NEPRIJETNA ČUSTVA, DUŠEVNOS, MEDSEBOJNI ODNOSI, OTROŠTVO
Objavljeno v DKUM: 07.07.2009; Ogledov: 2850; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (752,88 KB)

5.
DRUŽINA, VZGOJA IN POSLANSTVO STARIH STARŠEV
Patricija Brdelak, 2009, diplomsko delo

Opis: Naš svet je svet nenehnih sprememb in velikih tveganj na vseh nivojih življenja. Na voljo imamo ogromno stvari, pripomočkov, ki naj bi nam olajšali življenje, potrošništvo ni bilo še nikdar tako razširjeno, a vse to človeka na zadovoljuje. V svetu, preplavljenem z zunanjimi dražljaji visoko razvite informacijsko-komunikacijske tehnologije, odraščajo otroci, bodoči oblikovalci družbe. V nalogi prikazujem namen sožitja, ki ga v naši družbi (še) premalo spodbujamo. Pot k doseganju ciljev ne vodi preko nasilja in kriminala, ampak z uporabo demokratičnih sredstev, kar spodbuja tudi Evropska unija. Družina, šola in celotna družba smo zato soodgovorni za vzgojo, ki je danes pluralistična, sestavljena iz mnogo vzgojnih praks.
Ključne besede: družina, vzgoja, otrok, otroci, starši, stari starši.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2009; Ogledov: 2840; Prenosov: 853
.pdf Celotno besedilo (506,25 KB)

6.
KAKO PRISLUHNITI OTROKU
Mateja Praznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija nas spremlja vsak dan, celo življenje in je sestavni del spoznavnega in socialnega razvoja. Zavedati se moramo, kako pomembno vlogo ima medsebojna komunikacija za otrokov razvoj. Učenje komunikacije se največkrat nanaša na učenje književnosti, retorike, lepopisa … Pri sporazumevanju (učinkovito pošiljanje in prejemanje sporočil, poslušanje drug drugega, upoštevanje čustev, razumevanje …) se pogosto dogaja, da ostajamo brez znanja. Diplomsko delo obravnava seznanitev z novimi načini komunikacije. Nevmešavanje, odpiranje vrat, aktivno poslušanje in reševanje konfliktov brez poraženca so metode, ki nam pomagajo, da se lahko učinkovito pogovarjamo z otroki. V delu sem predstavila tudi načine pogovora in poslušanj ter metode reševanja konfliktnih situacij, ki se najbolj pogosto uporabljajo v praksi in niso priporočene. Delo zajema tudi poglavje o kaznovanju. Kaj lahko naredimo namesto kaznovanja, posledice, ki jih pušča kaznovanje pri otrocih in poglavje, zakaj je komunikacija med vzgojitelji in starši pomembna. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so statistično pregledani in prikazani v tabelah. Dobljeni rezultati so pokazali, v kolikšni meri strokovni delavci uporabljajo nove načine komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, pogovor z otroki, poslušanje otrok, konflikti, kaznovanje.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2009; Ogledov: 2638; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (341,63 KB)

7.
IGRE IN IGRAČE SKOZI GENERACIJE
Sandra Hozjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so opredeljene igre in igrače danes in nekoč. Predstavljeno je tudi kdaj in kako so se igrali v otroštvu naši starši ter stari starši. Velik poudarek sem namenila igram in igračam nekoč, ki sem jih zbrala in opisala. Empirični del diplomskega dela pa je namenjen analizi podatkov. S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti koliko (če sploh) so imeli prostega časa naši starši in stari starši, kaj so takrat počeli, katere igre so se igrali, kakšne igrače so imeli, kdo jim jih je izdelal. S pomočjo drugega anketnega vprašalnika pa sem skušala pri otrocih ugotoviti kaj počnejo v prostem času oni, katere igre se igrajo in med drugim tudi to ali poznajo kakšno igro iz otroštva svojih staršev. Moja predvidevanja so se ob zaključku analize anket potrdila, saj sem ugotovila, da so se otroške igre od generacije do generacije spreminjale. Igre so tesno povezane z načinom življenja, ki se je od prve generacije anketirancev do danes zelo spremenilo. Nekoč so imeli otroci malo prostega časa, saj so živeli na kmetijah, kjer so morali veliko delati, so pa izrabili vsako priložnost za igro in zabavo. Takrat je bilo več otrok v družini, zato je pri igri sodelovalo veliko otrok.
Ključne besede: Otroška igra in igrača danes – nekoč.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 7315; Prenosov: 1643
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

8.
SPROSTIMO IN UMIRIMO NAŠE OTROKE
Tatjana Zver, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, teoretično in praktično prikazati, da tudi otroci v današnjem modernem času potrebujejo sprostitev in mir. Otroci potrebujejo tišino, da lahko občutijo in doživijo svoje čustva, da se osredotočijo na tisto kar delajo, da najdejo ravnotežje v sebi in si na tak način naberejo novih moči. Stalni nemir, motnje koncentracije, vedenjske motnje, motnje spanja, vse to so posledice hitrosti in preobremenjenosti s katero živimo in so značilne tako za otroke, kot tudi za odrasle. Le tisti, ki je sam sposoben miru, lahko tudi otroka pripelje do njega. Zato moramo začeti z delom pri sebi. V moji nalogi sem opisala, kako veliko moč delovanja ima stres na naše otroke in kakšni so njegovi znaki ter posledice, ki se kažejo v otroškem vedenju in počutju. Znaki so: pogosti prehladi, kožni izpuščaji, potne dlani, pomanjkanje teka, bolečine v trebuhu, težave pri zbujanju, napadi besa, pretepanje, zapiranje vase, jez, strah, žalost in potrtost. Posledice pa so nemirni, zavrti, utrujeni in nesrečni otroci. V nadaljevanju naloge sem opisala rešitve za nastale težave in motnje današnjega časa. Rešitve najdemo v sprostitvenih igrah in tehnikah (masaža, joga), v drobnih ritualih, ki jih vnesemo v vsakdanjik vrtca in doma, s pomočjo gibanja v naravi in telesnih izkušenj (masaža, dotik, božanje, objem) s pomočjo aktiviranja čutil in fantazijskih potovanj. Opisala sem svoje izkušnje in odzive otrok pri izvajanju sprostitvenih igre, tehnikah, ritualih, gibanju v naravi in v igralnici, telesnih izkušnjah, uporabi čutil in fantazijskih potovanj. Moje izkušnje so zelo pozitivne, saj sem s sprostitvenimi igrami in tehnikami v svoje delo z otroki vnesla svežino in pestrost ter opustila storilnostno naravnanost pri delu z otroki. Sprostitvene igre in tehnike so pripomogle h kvalitetnejšim medsebojnim odnosom v skupini in kvalitetnejšem vzgojnem delu. Vsi smo doživeli izkušnjo, ki se nas je dotaknila. Z medsebojnimi stiki, bližino in dotiki smo ustvarili nevidno, toda močno vez, ki nam je dala moč. Pri izvajanju sprostitvenih iger so bolj uživali dečki kakor deklice, čeprav so sodelovali vsi. Otroci so bili mirnejši in manj glasni. Postali so bolj veseli, strpnejši drug do drugega, zato so se v skupini dobro počutili in so radi prihajali v vrtec. Telesna odpornost se jim je povečala, saj smo se veliko gibali v naravi in zato je bila obolelost v skupini manjša. Otroci so postali ustvarjalni na področju umetnosti in bolj vztrajni pri svojih igrah. V nadaljevanju naloge sem kvalitativno ovrednotila pozitivne izkušnje kolegic s sprostitvenimi igrami in tehnikami z otroki. Tudi one so bile navdušene nad pozitivnimi spremembami pri vedenju in počutju otrok. Na koncu naloge sem podala primerjalno analizo različnih tipov osebnosti in vpliv sprostitvenih iger nanje. Ugotovila sem, da so imele sprostitvene igre res izjemen vpliv na agresivne, nemirne in zavrte otroke, saj so se pri njih neprestano dogajale spremembe. Izražale so se pri njihovem počutju in vedenju. Bilo je manj agresivnega vedenja, saj so otroci postali bolj strpni, nemirni otroci so se znali za nekaj časa umiriti in si pridobiti občutek ugodja, zavrti otroci pa so se počasi osvobajali svojih stisk. Sprostitvene igre in tehnike so pozitivno vplivale na vse nas in zato jih bom v vrtcu izvajala tudi v bodoče.
Ključne besede: sproščanje, umirjanje, stres, rituali, čutila, mir, tišina, gibanje, narava, sprostitvene igre, sprostitvene tehnike.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 12909; Prenosov: 5024
.pdf Celotno besedilo (486,06 KB)

9.
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN OTROKOVE PRAVICE
Darja Hrup, Breda Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Ključne besede: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 5131; Prenosov: 1204
.pdf Celotno besedilo (457,14 KB)

10.
ODNOSI MED STARŠEMA IN VPLIV ODNOSOV NA OTROKA
Lucija Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom »Odnosi med staršema in vpliv teh odnosov na otroka« sem analizirala starševske odnose, ki vplivajo na otrokovo osebnost. Kako se prenašajo vzorci odnosov v družini iz generacije v generacijo in kako zelo je različna narava moškega in ženske, ko gre za graditev odnosov. Pred vsem pa sem se osredotočila na potrebe otrok in pomembnost gojenja pristnih odnosov za izgradnjo njegove pozitivne samopodobe. Saj je bistveno to, da imamo otroka radi takšnega, kakršen je in ga ne spreminjamo po svojih namišljenih klišejih, temveč ga spodbujamo pri njegovih dejanjih in mu tako dopustimo, da se razvije v edinstveno osebo.
Ključne besede: odnosi, družina, partnerstvo, starševstvo, osebnost, samopodoba otroka
Objavljeno v DKUM: 06.07.2009; Ogledov: 2998; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (613,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici