| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 222
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
IZKORIŠČANJE NIZKOTEMPERATURNIH VIROV ENERGIJE PLINSKIH KOGENERACIJSKIH MOTORJEV
Andrej Caf, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izvirno in inovativno tehnično rešitev izkoriščanja nizkotemperaturnih virov energije kogeneracijskih plinskih batnih motorjev vgrajenih v sistem daljinskega ogrevanja. Rešitev je primerna za sisteme, kjer se za proizvodnjo toplote uporabljajo batni motorji na pogon s plinastim gorivom za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Kogeneracijska naprava s plinskim batnim motorjem omogoča istočasno proizvodnjo toplote in elektrike v eni enoti. Pri tem naprava pretvori kemijsko vezano energijo goriva v mehansko z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem, ki preko reduktorja poganja generator, ki proizvaja električno energijo. Pri kogeneracijskem procesu nastaja visokotemperaturna toplota, katera se uporabi za visokotemperaturno ogrevanje in nizkotemperaturna odpadna toplota, ki se preko hladilnega sistema in izpušnega sistema odvaja v okolje. Pri delovanju kogeneracijskega postroja nastala nizkotemperaturna toplota se lahko dodatno izrabi z uporabo visokotemperaturne toplotne črpalke in po potrebi dvigne tudi na 85C, kar omogoča visokotemperaturni režim ogrevanja poslovnih objektov, daljinskega ogrevanja ali v industrijskih procesih. Za prikaz učinkovitosti izrabe nizkotemperaturnih virov kogeneracijskega postroja bo izveden tudi ekonomski izračun, s katerim se dokazuje učinkovitost in smiselnost vključevanja visokotemperaturne toplotne črpalke v nove, ali obstoječe sisteme sočasne proizvodnje toplote in električne energije z batnimi plinskimi motorji.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracijski plinski motor, visokotemperaturna toplotna črpalka, daljinsko ogrevanje, ekonomska analiza
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 935; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

22.
Vpliv staranja na mehanske lastnosti smolno vezanih brusov s korundnimi in SiC zrni
Albin Matavž, Nenad Gubeljak, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo na osnovi preizkusov, izvedenih na smolno vezanih brusih s korundnimi zrni in zrni silicijevega karbida (SiC), ugotavljali, kako v določenih časovnih zaporedjih staranje vpliva na njihove mehanske in funkcionalne lastnosti. Na osnovi meritev smo oblikovali časovni model poteka sprememb. Pravilnost pristopa zastavljenega koncepta raziskav, s katerim smo zagotovili zanesljivost in ponovljivost izvedenih meritev, smo potrdili z oceno vrednosti Weibullovega modula. Prav tako smo preverili in ugotavljali vpliv vlage kot najverjetnejšega povzročitelja hitrejšega padca mehanskih lastnosti brusov. V tem kontekstu smo uporabili sistem vsiljenega, t.j. hitrejšega staranja brusov (dodatno vlaženje) pri atmosferskih pogojih. V nadaljevanju smo na osnovi karakterizacije mikrostruktur brusov, ki so bili izpostavljeni različnim termomehanskim vplivom, izdelali modele mehanizmov spreminjanja mikrostruktur med staranjem. Ti so potrdili že empirično ugotovljen najverjetnejši razlog vpliva na staranje in s tem povezanih sprememb mehanskih lastnosti brusov. Ugotovitve smo z reverzibilnim procesom termične obdelave tudi potrdili. Spoznanja so praktično uporabna v procesu proizvodnje brusov, omogočajo izboljšanje mehanskih lastnosti, predvsem pa bistveno upočasnijo proces staranja in s tem dajo brusu višjo dodano vrednost.
Ključne besede: smolno vezani brusi, mehanske lastnosti, natezna trdnost, statistične metode, staranje, mikroskopska analiza vzorcev brusov
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1059; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (16,77 MB)

23.
VSEŽIVLJENJSKO VREDNOTENJE STROŠKOV ENERGIJE PRI KLASIČNO IN TRAJNOSTNO NARAVNANI GRADNJI STANOVANJSKEGA OBJEKTA
Sašo Poberžnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Trajnostna gradnja se vse bolj uveljavlja kot način koncipiranja in gradnje stavb. Cilj raziskave je bil preučiti primerjavo vseživljenjskih stroškov sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in rabe vode dveh zasnov stavb, klasične in trajnostne. Klasično zasnovo stavbe predstavlja stavba s plinskim kondenzacijskim kotlom ter radiatorji za ogrevanje, ''split'' napravo za pohlajevanje prostorov, z naravnim prezračevanjem prostorov ter dovodom vode za sanitarne potrebe, pitje, kuho, pranje vozil in zalivanje vrta. Trajnostno zasnovo stavbe predstavlja stavba z vertikalnim zemeljskim kolektorjem, ki koristi obnovljivi vir - energijo zemlje. Za ogrevanje je toplotna črpalka priključena na vertikalni zemeljski kolektor in sistem talnega gretja, za pasivno hlajenje pa je vertikalni zemeljski kolektor priključen na sistem talnega gretja. V sistemu prisilnega prezračevanja se koristi toploto odpadnega zraka. Za potrebe izpiranja WC kotličkov, zalivanje vrta in pranje osebnega vozila se koristi odpadna voda (deževnica). Eksperimentalno delo je vključevalo analizo neto sedanje vrednosti obeh zasnov stavbe, trajnostne in klasične z upoštevanjem stroškov rabe virov, obratovanja in vzdrževanja sistemov in naprav. Rezultati raziskav magistrske naloge so uporabni v praksi. Ugotovili smo, da je sistem ogrevanja s toplotno črpalko vezano na vertikalni zemeljski kolektor, ekonomsko sprejemljiva rešitev, ter da sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka in sistem koriščenja deževnice za uporabo v gospodinjske ter sanitarne namene trenutno ni najbolj ugodna rešitev. Lahko pa ob povečanju cen energentov in/ali virov, postaneta obe možnosti ekonomsko sprejemljivi in zaželeni rešitvi.
Ključne besede: Trajnostna gradnja, Geotermalna energije, Toplotna črpalka, Vračanje toplote odpadnega zraka, uporaba deževnice, Neto sedanja vrednost
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 1383; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

24.
OKOLJSKO SPREJEMLJIVA ENERGIJSKA IZRABA MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Janez Žlak, 2016, doktorska disertacija

Opis: Čistilne naprave odpadnih voda proizvajajo v glavnem dva končna produkta, očiščeno vodo in komunalni mulj v tekoči in trdni obliki. V osnovi se v čistilnih napravah iz odpadne vode najprej odstranjuje večje mehanske delce, nato pa suspendirane snovi. Po mehanskem čiščenju teče voda v biološko stopnjo, in nato sledi še terciarno čiščenje. Ne glede na to, kakšen tehnološki postopek čiščenja uporabljamo, je stranski produkt čistilnih naprav komunalni mulj, ki ga je potrebno nadalje obdelati tako, da se organska snov mineralizira. Z energetskega vidika ima suha snov v komunalnem mulju posebno vlogo zaradi visoke kurilne vrednosti, primerljive z rjavim premogom. Sosežig mulja komunalnih čistilnih naprav v industrijskih postrojih se uporablja predvsem za proizvodnjo energije, kar pa posledično zmanjšuje tudi potrebo po fosilnih gorivih. Po sežigu lahko nastali pepel, ki mora ustrezati mineraloškim, fizikalnim in kemijskim pogojem, uporabimo kot surovino v drugih panogah, Iz navedenega sledi, da nastali pepel ne predstavlja novi odpadek, temveč stranski produkt z nizkimi stroški, kateremu lahko z uporabo v drugih industrijskih dejavnostih povečamo vrednost. V doktorski disertaciji je predstavljeno nastajanje komunalnega mulja ter podana kemijska analiza in analiza kurilne vrednosti. V nadaljevanju je preučeno sušenje komunalnega mulja iz čistilnih naprav, ki ima okoli 60% vlage ter preračunane toplotne izgube na osnovi podatkov s termoelektrarne Trbovlje. Doktorska disertacija nato predstavlja možnost sosežiga komunalnega mulja v Termoelektrarni Trbovlje. Opisane in predstavljene so vse potrebne dodatne procesne enote ter narejena preliminarna ekonomska ocena. Ugotovljeno je bilo, da je sosežig komunalnega mulja ekonomsko upravičen in dobičkonosen ter ima ugoden vpliv na okolje. V programskem paketu Aspen Plus je nato bila izvedena natančna simulacija procesa, ki je temeljila na obratovalnih podatkih termoelektrarne. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljeno 5% dodajanje komunalnega mulja v sisteme za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Glede na naveden kriterij je bilo preračunano, da je dovoljeno doziranje v termoelektrarni Trbovlje do 1730 kg/h komunalnega mulja s 40% suhe snovi. Simulacija je bila izvedena za različne deleže od 1% do 5% dodajanja komunalnega mulja. V nadaljevanju je bila preračunana proizvodnja električne energije v primerjavi med običajno termoelektrarno in sosežigom, prav tako je bila analizirana sestava dimnih plinov in izločanje težkih kovin. V disertaciji je ugotovljeno, da se z dodajanjem komunalnega mulja neto proizvedena električna energija nekoliko zmanjša, kar je posledica večje vlažnosti mulja v primerjavi s premogom. Prav tako se spremeni sestava dimnih plinov, saj koncentracija NOx in predvsem HCl naraste, medtem ko se koncentracija SOx zmanjša. Predstavljena je tudi metodo kako okolju škodljive snovi izločit iz dimnih plinov. Poseben poudarek je na koncentraciji težkih kovin, za katere je zaradi omejitev v simulaciji predvideno, da celotna količina težkih kovin izhaja v obliki dimnih plinov in pri 5% dodajanju komunalnega mulja nobena od kovin ne presega, mejne, zakonsko določene vrednosti. Disertacijo zaključuje ekonomska analiza z primerjavo rezultatov med metodo neto sedanjih vrednosti in interno stopnjo donosa, s pomočjo katerih je potrjena smiselnost investicije.
Ključne besede: termoelektrarna, komunalni mulj, premog, rotacijski regenerator toplote, sosežig
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1761; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (8,29 MB)

25.
Odzivne funkcije in toplotni vpliv različnih konfiguracij vertikalnih toplotnih prenosnikov v vrtini v sistemih zemeljskih toplotnih črpalk
Metka Pešl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je temeljni poudarek na treh različnih konfiguracijah vrtin za katere so prikazane grafične primerjave g-funkcij, ki so izračunane z analitičnim modelom končnega črtnega vira in določene z numeričnim modelom Eskilsona. Rezultati kažejo, da analitična rešitev sledi zelo dobro numeričnim rezultatom. Predstavljena je tudi študija, kako se temperatura zemlje s časom spreminja v primeru različnih konfiguracij vrtin, če toploto odvajamo iz zemlje (ogrevanje) in če toploto dovajamo v zemljo (hlajenje). Rezultati kažejo, da je sprememba temperaturnega polja odvisna od razdalje med vrtinami. Toplotni vpliv med vrtinami je skoraj neopazen v začetku delovanja sistema s toplotno črpalko, vendar pa s časom postaja vse večji, dokler se ne doseže stacionarno stanje. Toplotni vpliv med vrtinami pada z naraščajočo razdaljo med njimi in je zanemarljiv, če je razdalja med vrtinami večja od dolžine vrtine. Na koncu magistrskega dela je za primer enodružinske hiše izvedeno dimenzioniranje toplotne črpalke, ki omogoča ogrevanje, hlajene in pripravo tople sanitarne vode. Vir toplote je zemlja z vertikalnima toplotnima prenosnikoma v vrtini. Vračilna doba naložbe je 13,7 leta.
Ključne besede: geotermalna energija, toplotna črpalka zemlja/voda, vertikalni toplotni prenosnik v vrtini, temperaturno polje, brezdimenzijske temperaturne odzivne g-funkcije
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

26.
The influence of physico-chemical parameters on water scale precipitation on washing machines' heaters
Danijela Urbancl, Darko Goričanec, Jurij Krope, 2007, strokovni članek

Opis: The paper presents the results of analysis of physico - chemical parameters influence on the intensity of water scale precipitation on washing machines heaters. Washing machines of the same producer were, to this end, modified to an endless cycle of washing with the same amount of cotton fabric at the same conditions. On the basis of various experiments it was determined that water hardness, the amount of exceeded carbon dioxide, water turbulence around the heater, the amount of cotton fibres in water exceeded from fabrics, and heater specific heat strength have the key role in water scale building up in washing machines heaters.
Ključne besede: magnetic water treatment, magnetic hydrodynamics, water scale, calcium carbonate, scale prevention, washing machine, electrical heater
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 936; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (544,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Računalniška simulacija proizvodnje metanola iz različnih organskih energetskih surovin
Peter Trop, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji sta predstavljeni dve zamisli o možnosti uporabe obnovljivih surovin za proizvodnjo metanola. Prva zamisel obravnava souporabo bioplina in zemeljskega plina v obstoječem postroju za proizvodnjo metanola, kjer se sintezni plin proizvaja iz zemeljskega plina s parnim reformerjem. V ta namen smo vpeljali postrojenje za komprimiranje bioplina in izbrali najprimernejšo tehnologijo za odstranjevanje vodikovega sulfida. Za dosego zastavljenega cilja smo simulirali proizvodnjo metanola iz zemeljskega plina v obstoječi tovarni. V nadaljevanju smo delež zemeljskega plina zamenjali z bioplinom ter izvedli analizo občutljivosti z variiranjem razmerja med bioplinom in zemeljskim plinom. Predstavljena zamisel je bila ekonomsko ovrednotena. Rezultati analize so pokazali, da je zamenjava deleža zemeljskega plina z bioplinom smiselna, kar dokazujeta visok prihranek in relativno kratek vračilni rok v investicijo postrojenja za uporabo bioplina v proizvodnji metanola. Druga zamisel obravnava souplinjanje toreficirane biomase in premoga. V prvi fazi smo v programu Aspen Plus načrtovali proizvodnjo metanola iz premoga. Simulacija vključuje, sušenje in uplinjanje premoga, odstranjevanje vodikovega sulfida iz sinteznega plina s procesom Rectisol, reakcijo sinteznega plina z vodno paro, odstranitev ogljikovega dioksida iz sinteznega plina in proizvodnjo metanola. V nadaljevanju smo isti model uporabili za souplinjanje toreficirane biomase in premoga v razmerju 1 : 1 glede na kurilnostobeh surovin. Oba procesa smo toplotno integrirali v programu Aspen Energy Analyzer. Proizvedeno paro smo nato uporabili v simulaciji tristopenjske parne turbine za proizvodnjo električne energije. Oba procesa smo primerjali v smislu tehnološkega izkoristka in ekonomske učinkovitosti z metodo neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa, upoštevajoč predvidene cene surovin in produktov. Tehnološki izkoristek je v primeru uplinjanja premoga znašal 70 %, v primeru souplinjanja premoga in toreficirane biomase pa 69,2 %, kar pripisujemo nižji vsebnosti ogljika v biomasi. Izkazalo se je, da je proces proizvodnje metanola, pri katerem uporabljamo samo premog, ekonomsko učinkovitejši. Analize občutljivosti pokažejo, da bi se morala cena biomase znižati vsaj za 20 % ali pa bi morala biti cena takse CO2 višja za 60 %, da bi bila oba procesa ekonomsko primerljiva.
Ključne besede: kemijsko inženirstvo, računalniške simulacije, uplinjanje, proizvodnja metanola, obnovljive surovine, ekonomika
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 1320; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

28.
Preprečevanje izločanja vodnega kamna na površinah za magnetno obdelavo vode
Andrej Pristovnik, Lucija Črepinšek-Lipuš, Jurij Krope, 2000, pregledni znanstveni članek

Opis: V nalogi predstavljamo metodo za nadzor vodnega kamna na temelju magnetne obdelave vode(MOV) v prenosnikih toplote. Podali smo teoretičen pregled tvorbe kotlovca pri industrijskih prenosnikih toplote s poudarkom na obarjanju kalcijevega karbonata(CaCO3) in kalcijevega sulfata(CaSO4) ter osnovne izračune za uspešno uporabo naprav MOV pri preprečevanju nastajanja vodnega kamna.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 722; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

29.
Določitev optimalne debeline izolacije cevnih sistemov za transport hladilnega sredstva
Darko Goričanec, Jurij Krope, Igor Tičar, 2000, strokovni članek

Opis: V prispevku je opisan postopek določitve optimalne debeline izolacije cevovodov za transport hladilnega sredstva. Izračunana optimalna (ekonomska) debelina cevne izolacije je odvisna of izbrane ekonomske metode ter tehnično-ekonomskih podatkov. Na podlagi znanih postopkov za izračun ustaljenega toplotnega toka skozi izolacijo cevnih sistemov za transport hladilnega sredstva in v prispevku opisanega ekonomskega izračuna je bila izdelana računalniška aplikacija. Numerični algoritem, ki je bil izdelan v ta namen, omogoča izbiro med statično in dinamično ekonomsko metodo. Izračun optimalne (ekonomske) debeline toplotne izolacije hladilnih cevnih sistemov se je z izdelavo uporabniško prijaznega računalniškega postopka poenostavil, vendar se od uporabnika kljub temu zahteva osnovno znanje prenosa toplote in ekonomike.
Ključne besede: slv, hladilni mediji, izolacije cevovodov, toplotna prevodnost, debeline izolacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 435; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

30.
Zmanjšanje tlačnih izgub v vročevodnih cevnih mrežah
Andrej Krope, Jurij Krope, Igor Tičar, 2000, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen vpliv kationskih površinsko aktivnih dodatkov na zmanjšanje intenzivnosti turbulence v ceveh primarnih vročevodnih mrež sistemov za daljinsko ogrevanje. Že zelo majhne količine dodatkov vroči vodi, povzroćijo znatno zmanjšanje odpora pri pretoku po ceveh in zato manjše izgube tlaka, kar vodi do manjše potrebne moči črpalk, znižanja črpalnih stroškov, povečanja zmogljivosti, zmanjšanje stroškov plina za ogrevanje vode in zmanjšanje toplotnih izgub. Pri načrtovanju in izgradnji novih vročevodnih mrež lahko uporabljamo cevi z manjšimi premeri in tako znatno znižamo investicijske stroške.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 520; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici