| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Reakcije metilaminov z vodikovimi halogenidi in njihova uporaba v sintezi koordinacijskih spojin
Anja Siher, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali derivate amonijaka, in sicer metilamine (dimetilamine, trimetilamine in tetrametilamine) ter njihove koordinacijske spojine. Predpostavili smo, da bodo metilamini (dimetilamini, trimetilamini in tetrametilamini) tvorili trdne produkte z vodikovimi halogenidi, kjer smo izbrali halogeni element klor. Reaktante smo sintetizirali z reakcijo nevtralizacije pri sobni temperaturi ter s segrevanjem na vodni kopeli. Reakcija med metilaminom ter klorovodikovo kislino je bila uspešna, tako da smo dobljeni produkt metilamonijev klorid karakterizirali ter potrdili z rentgensko monokristalno analizo. Ostali produkti reakcij so bili neobstojni, tako da smo jih označili za neuspešne sinteze. Glede na to, da se metilamini (dimetilamini in trimetilamini) obnašajo podobno kot amonijak, smo jih uporabili pri tvorbi koordinacijskih spojin. Za centralni atom smo izbrali baker, ki smo ga dodajali v obliki bakrovih(II) spojin (CuSO4·5H2O, Cu(CH3COO)2,Cu(CH3COO)2·H2O ter CuCl2). Sinteze koordinacijskih spojin so potekale pri različnih množinskih razmerjih (1:1, 2:1 ter 4:1) in različnih topilih (metanol, etanol, destilirana voda ter acetonitril). Sinteze reaktantov smo izvedli z mešanjem pri sobni temperaturi ter z reakcijo na refluksu. Za karakterizacijo nastalih kristalov smo uporabili termogravimetrično metodo (TGA) in monokristalno rentgensko analizo. Uspešno smo sintetizirali štiri nove spojine, katerim smo določili pripadajočo strukturo ter jih opisali. Ostali analizirani vzorci so se izkazali za že znane spojine, katerih strukture so karakterizirane ter opisane v člankih.
Ključne besede: metilamonijev klorid, bakrove(II) spojine, vodikovi halogenidi, koordinacijske spojine, termogravimetrična metoda (TGA), rentgenska analiza na monokristalu
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
KLOR IN KLOROVE SPOJINE
Katja Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Klor je rumenozelen plin, ki se nahaja v 3. periodi VII. skupine periodnega sistema. Klor je dvoatomna molekula, kjer sta atoma povezana z nepolarno kovalentno vezjo. Leta 1810 ga je odkril znani angleški kemik Humphy Davy. Klor je izredno nevaren halogen, saj že v zelo majhnih koncentracijah draži sluznico. Prav zaradi svoje nevarnosti je bil v času prve svetovne vojne uporabljen kot bojni strup. Je zelo reaktiven in izpodriva brom in jod iz njunih spojin z vodikom in s kovinami. Zlasti burno reagira z alkalijskimi in zemeljsko-alkalijskimi kovinami ter z arzenom, antimonom in bizmutom. V vsakdanjem življenju s z njim srečujemo v čistilih, PVC vrečkah, papirju, pitni vodi, nahaja pa se tudi v vodi plavalnih bazenov. V naravi se nahaja le vezan, prostega ni. Klor pridobivamo na dva načina, poznamo industrijsko ter laboratorijsko pridobivanje. Industrijsko se klor danes pridobiva izključno z elektrolizo koncentrirane raztopine NaCl, laboratorijsko pa s kalijevim manganatom (VII) (KMnO4), z manganovim dioksidom (MnO2) in s klorovim apnom CaCl(ClO). Klorova (VII) kislina HClO4 (perklorna kislina) je najmočnejša klorova oksokislina. Brezvodna je slabo viskozna in eksplozivna, delno razredčena je viskozna oljnata tekočina, ta je mnogo bolj obstojna. Klorova (V) kislina HClO3 je razmeroma močna kislina, obstojna je v vodni raztopini do največ 30% koncentracije. Klorova (III) kislina HClO2 (klorasta kislina) je šibka kislina, v vodnih raztopinah razpada in je oksidant. Klorova (I) kislina HClO (hipoklorasta kislina) je šibka kislina. HClO razpade pod vplivom sončne svetlobe in oddaja kisik, je močan oksidant.
Ključne besede: Deskriptorji: halogeni elementi, klor, Klorova (VII) kislina HClO4, Klorova (V) kislina HClO3, Klorova (III) kislina HClO2, Klorova (I) kislina HClO
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 0

3.
Slovenian Chemistry Teachers' Understanding of Project-based Learning
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Project-based learning (PBL) is a teaching method through which students gain knowledge and skills while working on a project for an extended period of time. They investigate and respond to an authentic, engaging, and complex problem. The popularity of PBL is constantly rising. However, PBL is hard to understand and therefore harder to implement in schools. In the master's thesis we wanted to understand how Slovenian chemistry teachers understand PBL, and how do they implement it in their teaching of chemistry or chemistry related subjects. We created a questionnaire on Google forms and distributed it to chemistry teachers of all Slovenian lower secondary schools and general upper secondary schools. We gathered 130 answers, out of which 95 were teachers who teach in lower secondary schools and 35 who teach in general upper secondary schools. According to the results, teachers barely understand PBL. A majority of teachers are convinced that they use PBL, when the results show that in practice they do not. Project-based learning is often confused for problem-based learning, which is the main confusion for the teachers. Our respondents believe that, because of extensive curriculum and lack of time, it is not possible to fully implement PBL in Slovenian schools.
Ključne besede: project-based learning, teachers, chemistry, understanding
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Razkroj blata iz raztopine po razklopu ilmenita/žlindre v laboratorijski mikrovalovni pečici.
Tomaž Zupanc, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo analizirali vsebnost TiO2 (%) v blatu iz raztopine po razkroju ilmenita in žlindre v vzorcih iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v Cinkarni Celje d.d. Različne vzorce blat smo za potrebe določitve vsebnosti TiO2 v blatu razkrajali v odprtem sistemu (digestorij – klasična metoda) ter v zaprtem sistemu v mikrovalovni pečici (nova metoda). Zaradi dolgotrajnega postopka razkroja blata v digestoriju in škodljivega vpliva na zdravje zaposlenih in okolje smo razvili metodo določevanja vsebnosti TiO2 (%) v mikrovalovnem sistemu, ki je prijaznejša do zdravja zaposlenih ter okolja hkrati pa sprosti čas zaposlenih za opravljanje drugih meritev. Pripravili smo si prežarjeno blato iz raztopine po razkroju ilmenita oz. žlindre. Sledila je določitev vsebnosti TiO2 v blatu v odprtem sistemu, ki se trenutno uporablja za izvajanje meritev v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida. V naslednjem koraku pa smo izvedli razkroje blata v mikrovalovni pečici (zaprt sistem). Določili smo pogoje razkroja v mikrovalovni pečici: temperatura razkroja, čas razkroja, masa prežarjenega blata pri razkroju ter količina žveplove(VI) kisline. S statistično obdelavo rezultatov meritev smo ugotovili, da so rezultati vsebnosti TiO2 (%) v blatu določeni z razkrojem v mikrovalovni pečici primerljivi s tistimi, ki smo jih določili po klasičnem, to je odprtem sistemu razkroja. Metodo razkroja blata v odprtem sistemu, kjer se sprošča velika količina razkrojnih plinov, ki so škodljivi za zaposlene in okolje, lahko zamenjamo z novo metodo razkroja v zaprtem sistemu. V mikrovalovni pečici ostajajo razkrojni plini v vialah, se kondenzirajo in ne izhajajo v okolje, kar zmanjša negativne vplive na zdravje zaposlenih ter okolje.
Ključne besede: Titanov(IV) oksid, žveplova(VI) kislina, razkroj, mikrovalovni sistem, ilmenitno blato in žlinderno blato.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 573; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Sinteza bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini
Jaka Šturm, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih bakrovih koordinacijskih spojin s hidroksipiridini ali piridoni v vlogi liganda. Opisali smo štiri uspešne reakcije še ne-znanih koordinacijskih spojin. Produkte smo karakterizirali z različnimi metodami in nedvoumno potrdili z rentgensko monokristalno analizo. Pri reakciji bakrovega(II) acetata monohidrata je bil izoliran dvojedrni produkt 1 s štirimi acetatnimi mostovnimi ligandi: [Cu2(μ-Ac)4(4-pydo)2] ∙ 2 CH3CN. Laktam 4-pydo se je koordiniral v aksialni legi preko kisikovega atoma. Solvat je izven matične raztopine razpadal. Pri reakciji bazičnega bakovega(II) karbonata je bil izoliran produkt 2: [Cu(Ac)2(4-hpy)2(H2O)]. Pri raztapljanju slabo topne bakrove izhodne spojine, je bila ključnega pomena izbira kisline, katere ion se je koordiniral na kovinski center. Vplivala je na tavtomerno ravnotežje liganda, ki se je koordiniral v laktimiski tavtomerni obliki (4-hpy) preko dušikovega atoma. Pri reakcijah bakrovega(II) nitrata trihidrata sta bila izolirana produkta 3 ([Cu(2-pydo)2(NO3)(H2O)2](2-pydo)NO3) in 4 ([Cu(4-pydo)2(NO3)(H2O)2]NO3). Preučili smo različna obnašanja 2-pydo in 4-pydo v primerljivih pogojih – spojini se razlikujeta v koordinacijskem številu, načinu koordinacije nitratnega iona, zunanji koordinacijski sferi in strukturi kristala. Prepoznali smo več različnih načinov vključitve hidroksipiridinov in piridonov v kristalno strukturo koordinacijske spojine: koordinacijska vez, elektrostatske interakcije in nekovalentne interakcije. Za uspešne sinteze je bila ključnega pomena izbira topila glede na izhodno bakrovo spojino.
Ključne besede: Bakrove(II) koordinacijske spojine, 2-piridon, 4-hidroksipiridin, 4-piridon, vodikove vezi
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 655; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Sinteze v sistemu Bi2O3/MoO3 z uporabo različnih metod in termična karakterizacija produktov
Nermin Sinanović, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati bizmut molibdenove nanodelce z različnimi metodami ter oceniti fotokatalitsko učinkovitost enega izmed produktov pri razbarvanju RhB ob prisotnosti vidne svetlobe. Prvi sklop eksperimentalnega dela je zajemal sintezo bizmut molibdenovih nanodelcev z različnimi kristalnimi strukturami . Pri tem smo uporabljali mehanokemijsko, hidrotermalno, sonokemijsko in metodo nizko temperaturne taline soli (LTMS). Pripravljeni produkti so bili karakterizirani z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) in termogravimetrično analizo (TGA). Fotokatalitsko aktivnost bizmut molibdenovega kristala smo ocenili z izvedbo fotokatalitske degradacije rodamina B pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Rezultati so pokazali, da smo uspeli sintetizirali vse tri fazne modifikacije bizmutovih molibdatov. Z mehanokemijsko sintezo smo sintetizirali alfa in gama bizmut molibdenove nanodelce, hidrotermalna sinteza je pripomogla k nastanku gama in beta modificiranih bizmutovih molibdatov ter s sonokemijsko sintezo smo ustvarili beta bizmut molibdenov oksid. Z uporabo UV-VIS spektrofotometra smo Bi2Mo3O12 nanodelcem ocenili fotokatalitske sposobnosti degradacije rodamina B (RhB) v raztopini pri sobni temperaturi pod vplivom VIS sevanja. Ugotovljeno je bilo, da je absorpcijski rob Bi2Mo3O12 ocenjen pri 435 nm, kar ustreza vrednosti prepovedanega pasu Eg = 2,78 eV. V prisotnosti obeh ključnih dejavnikov tako svetlobe kot fotokatalizatorja (Bi2Mo3O12) smo po 120 minutah obsevanja z vidno svetlobo dosegli skoraj 100 % razgradnjo RhB.
Ključne besede: nanodelci, degradacija RhB, fotokatalitska aktivnost, mehanokemijska sinteza, hidrotermalna sinteza, sonokemijska sinteza
Objavljeno: 02.12.2019; Ogledov: 582; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

7.
Primerjava hitrosti reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalni način ter z uporabo IKT
Marjeta Capl, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila primerjava hitrosti reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalen način ter z uporabo IKT. Študent je dobil nalogo na temo priprave raztopin. Merila sem čas, v katerem poda rezultat v pisni obliki oziroma pošlje rezultat preko elektronske pošte. Na ta način sem preverila, kateri način je hitrejši: uporaba reagenčne steklenice in računala, uporaba prenosnega računalnika, interneta ter računala na računalniku ali uporaba mobilnega telefona, interneta ter računala na mobilnem telefonu. Vzorec so bili študentje Fakultete za naravoslovje in matematiko, smer izobraževalna kemija ter predmetni učitelj – kemija.
Ključne besede: kemijsko računanje, IKT, hitrost, tradicionalen način
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 377; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

8.
Mikroemulzijska polimerizacija za pripravo nanoporoznih materialov
Jan Polak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo z mikroemulzijsko polimerizacijo poskusili dobiti monolitni material s sferičnimi porami, ki bi bile manjše od 500 nm. V okviru tega smo najprej pripravili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nato obdelali z ultrazvočno sondo in tako dobili mikroemulzijo, ki smo jo polimerizirali. Sintetizirali smo monolite na osnovi stirena in divinilbenzena ter glicidil metakrilata in etilen glikol dimetakrilata. Sinteza stirenskih monolitov, zamreženih z divinilbenzenom, je bila uspešna. Najprej smo optimirali pogoje za doseg stabilne emulzije. Ugotovili smo, da je za stirenski sistem najprimernejša amplituda ultrasonifikacije 21 % in čas sonificiranja 6 minut. Uspešno sintetizirane monolite smo nato ustrezno okarakterizirali. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo monolitov, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa smo preverili njihovo morfologijo. Izmerili smo gostoto monolitov s helijevim piknometrom ter z geopycom. Z BET adsorpcijo ter desorpcijo dušika smo dobili specifično površino materiala. S pomočjo SEM posnetkov smo ugotovili, da smo uspeli sintetizirati materiale s povprečno velikostjo por 1,35 μm. Poskusili smo tudi z redoks iniciacijo, saj polimerizacija poteče pri nižji temperaturi in je hitrejša, a kljub temu pore niso bile manjše od 500 nm. V primeru glicidil metakrilatnih monolitov smo bili neuspešni, saj je uporaba ultrazvoka povzročila razpad emulzije.
Ključne besede: nanoporoznost, monolit, poliHIPE, mikroemulzija, ultrasonifikacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

9.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Ključne besede: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 704; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

10.
Novi kompoziti nanodelcev Fe2O3 in polimernih nosilnih materialov- razširjanje možnosti biomedicinske uporabe
Tina Rajh, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je priprava biokompatibilnih nanodelcev Fe2O3 s primerno magnetizacijo in Curiejevo temperaturo (Tc). V prvi fazi smo sintetizirati magnetne Fe2O3 nanodelce s pomočjo soobarjanja in jih nato oblekli še s siliko. Nato smo s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) ter z metodo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) analizirali kemijsko sestavo sintetiziranih nanodelcev ter kasneje z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) preverili ali so delci oblečeni s siliko ter tako primerni za nadaljne delo. S termogravimetrično metodo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) ter opazovali kako se spreminja masa delcev s časom po termičnem razkroju. V naslednji fazi smo pripravljali tanke filme na osnovi alginata z vgrajenimi nanodelci Fe2O3 in modelne zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina (LID), pogosto uporabljen lokalni anestetik. Tanke filme smo pripravili na dva različna načina in sicer na:  In situ način: nanodelce smo prelili z raztopino učinkovine v etanolu.  Ločeno vgrajevanje nanodelcev in učinkovine lidokaina v tanke filme. Tanke filme smo pripravili v treh slojih s pomočjo »spin- coating« metode. Nato smo s pomočjo UV-VIS spektrofotometra spremljali sproščanje zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina. Sproščanje je potekalo 24 ur v Francovih difuzijskih celicah. Dokazali smo, da je sproščanje zdravilne učinkovine bilo uspešno ter da s koncentracijo vgrajene zdravilne učinkovine v tanke filme lahko vplivamo tudi na sproščanje zdravilne učinkovine. S pomočjo uporabljenih metod smo dokazali, da so pripravljeni delci primerni za nadaljnje preskušanje v smeri biomedicinskih aplikacij, še posebej na področju zdravljenja raka ali kot kontrastna sredstva.
Ključne besede: nanodelci, Fe2O3, soobarjanje, lidokain, alginat, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 518; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici