1. Dynamics of cyanogenic glycosides in apple and plum fruits, products, and byproducts : a concise reviewJanja Kristl, Lucija Praprotnik, Vilma Sem, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: Apples (Malus domestica) and plums (Prunus domestica) are important fruit crops belonging to the Rosaceae family. The edible parts of fruits and seeds contain phytochemicals; however, the seeds are rich in cyanogenic glycosides (CNGs), which release toxic hydrogen cyanide (HCN) upon the loss of plant cell integrity. This review aims to explore the quantitative and qualitative CNG profiles in apples and plums, focusing on their distribution in different parts of the fruit, changes during fruit development, and environmental impacts on their biosynthesis. It also discusses the intricate dynamics of CNGs in processed fruits and waste-derived products and the effects of the processing methods on CNG content. There is considerable variation in the CNG content of fruit crops, as well as in its distribution in fruit parts other than seeds and shifts during fruit maturation. Although several studies have attempted to explain this variability by the influence of cultivars and exogenous factors, there is insufficient evidence to draw reliable conclusions. Furthermore, due to the lack of studies, the dynamics of CNGs during the storage of fresh or preserved fruit remains unaddressed. In the context of reusing plum stones from waste to produce distillates, it is recommended to monitor the HCN content in the products during storage, as it can increase significantly over time. Processing methods influence CNG levels, with strategies like seed separation, soaking, and microwave heating showing promise in reducing cyanide (CN−) presence. The insights from this review will provide direction for future detailed research.
Ključne besede: apple, byproducts, cyanogenic glycosides, HCN, plum
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. |
3. Ozaveščenost potrošnikov in njihov odnos do ostankov pesticidov v hrani : magistrsko deloBarbara Topolovec, 2024, magistrsko delo Opis: Uporaba pesticidov in njihovi ostanki v hrani so predmet številnih diskusij v Sloveniji in tujini. Za ublažitev pomislekov glede varnosti hrane je potrebno boljše razumevanje tveganj s strani javnosti, kar lahko dosežemo s spodbujanjem učinkovite komunikacije na področju javnega zdravja. Na drugi strani je pomembno vzpodbuditi pridelovalce hrane k uporabi bolj trajnostnih pristopov pridelave hrane. V ta namen je bila v Podravski regiji marca 2021 na priložnostnem vzorcu (n = 400) izvedena anketna raziskava, s katero se je proučevalo ozaveščenost potrošnikov in njihovo zaskrbljenost o ostankih pesticidov v hrani. Po njihovem mnenju kemikalije, predvsem pesticidi in toksini, najbolj ogrožajo varnost hrane. Vedeli so, da najdemo največ ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, ter po njihovem mnenju v hrani ne smejo biti prisotni. Večina potrošnikov je izrazila skrb in dejala, da se izogibajo hrani, ki vsebuje ostanke pesticidov. Zaskrbljenost glede ostankov pesticidov v hrani je bila statistično značilno višja pri ženskah kot pri moških. Poleg tega menijo, da je tveganje večje od prednosti njihove uporabe in da raje kupijo ekološko pridelane izdelke. Približno polovica jih je izrazila, da pogosto iščejo informacije, kar pomeni, da je varnost hrane pomembna skrb slovenskih potrošnikov. Treba bi bilo nadalje raziskati, kje so ovire, da potrošniki ne posegajo v večji meri po hrani, pridelani s čim manj intervencijami, in kako zmanjšati zaskrbljenost potrošnikov.
Ključne besede: ostanki pesticidov, splošna javnost, obnašanje potrošnikov, zaskrbljenost glede varnosti hrane, dojemanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 02.09.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. The distribution of minerals in crucial plant parts of various elderberry (Sambucus spp.) interspecific hybridsNataša Imenšek, Vilma Sem, Mitja Kolar, Anton Ivančič, Janja Kristl, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In view of growing requirements of the food industry regarding elderberries (genusSambucus), a need to increase their productivity and improve their chemical composition has emerged.With this purpose in mind, numerous elderberry interspecific hybrids have been created. In thepresent work, the content of minerals in their crucial plant parts was studied. It was also investigatedwhether superior genotypes regarding the mineral composition of berries and inflorescences could bepredicted at early stages of plant development. The results showed that elderberry leaves containedthe highest amounts of Ca, Mg, Mn, Zn, and Sr, while K and P were predominant in fruit stalks.Fe and Al prevailed in roots and Cu in bark. Although berries showed lower mineral contentcompared to other plant parts, their mineral content is not negligible and could be comparable toother commonly consumed berries. Genotypes with a favorable mineral content of inflorescencesand berries could be predicted on the basis of known mineral composition of their shoots and leaves.The study also indicates thatS. nigragenotypes and the majority of interspecific hybrids analyzedare suitable for further genetic breeding or cultivation.
Ključne besede: interspecific hybrids, minerals, plant parts, elderberry, Sambucus
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 9
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Antioxidant activity of elderberry fruits during maturationNataša Imenšek, Janja Kristl, Tadeja Kraner Šumenjak, Anton Ivančič, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Antioxidant activity (AOA) in fruits of Sambucus nigra and several new elderberry interspecific hybrids involving S. javanica (JA), S. nigra subsp. nigra (NI), S. nigra subsp. nigra ‘Black Beauty’ (BB), S. nigra subsp. cerulea (CER) and S. racemosa (S. racemosa subsp. racemosa (RAC), S. racemosa subsp. racemosa var. miquelii (MIQ), S. racemosa subsp. tigranii (TIG), S. racemosa subsp. kamtschatica—coreana (KOR) at five maturity stages were investigated by applying DPPH (2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl), ABTS (2,2′-azino-bis(3-ethylbenzothiazoline-6-sulfonic acid)), FRAP (ferric reducing antioxidant power) and ORAC (oxygen radical absorption capacity) assays. The aim of the study was to compare different assays for estimating AOA in elderberries, to plan the appropriate harvest time and to determine whether the most promising genotypes could be predicted in advance. All assays used showed that AOA increased significantly during maturation. All assays were significantly correlated with each other and could be reliably used for the AOA determination of elderberries. In fully mature berries, significant correlations were also found between total phenolic (TP) content and AOA by all assays, but no significant correlations were found between total ascorbic acid (TAA) content and AOA by all assays. At the fully mature stage, (the most appropriate stage for harvesting), berries of (JA × NI) × BB and (JA × NI) × MIQ were found to be superior in AOA and TP content. Genotypes with higher/lower AOA and TP content could not be predicted in advance, while TAA showed the opposite.
Ključne besede: Sambucus, interspecific hybrids, maturation, ABTS, DPPH, ORAC, FRAP, total phenolic content, ascorbic acid, correlations
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 10
Celotno besedilo (747,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Vpliv elektrolizirane oksidativne vode na sprejem mineralnih hranil pri visečih in pokončnih pelargonijah : magistrsko deloAnja Vozel, 2024, magistrsko delo Opis: Pelargonije (Pelargonium) so bogato cvetoče, živobarvne rastline, ki ob primerni negi cvetijo neprekinjeno od maja do prvih jesenskih zmrzali. Ena izmed alternativ za namakanje rastlin je uporaba elektrolizirane oksidativne vode (EOW). Namen raziskave je bil preučiti vpliv EOW in termina vzorčenja na vsebnost makro‒hranilnih (K, Ca in Mg) in mikro‒hranilnih elementov (Zn, Cu, Fe in Mn) v listih dveh sort pelargonij. V ta namen smo rastline zalivali z vodo (kontrola), 0,1 % in 0,2 % raztopino EOW in vzorčili 63 dni od sajenja potaknjencev ter po 5 tednih rasti. Minerale smo v raztopinah po kislinskem razklopu vzorcev določili z atomsko absorpcijsko in emisijsko spektrometrijo. Zalivanje z 0,1 % in 0,2 % EOW je pozitivno vplivalo na privzem K in Ca pri obeh sortah pelargonij. V drugem terminu vzorčenja smo pozitiven vpliv 0,2 % EOW zaznali tudi pri privzemu Cu pri obeh sortah in Zn pri pokončnih pelargonijah, medtem ko na privzem Mn EOW ni imela vpliva pri nobeni sorti pelargonij. Negativen vpliv obeh koncentracij EOW se je pokazal pri privzemu Fe pri obeh sortah pelargonij v drugem terminu vzorčenja in Mg v prvem terminu vzorčenja. EOW bi lahko bila dobra alternativa za zalivanje potaknjencev pelargonij, ki jih vzgajamo z namenom prodaje sadik na tržišču.
Ključne besede: pelargonije, hranila, elektrolizirana voda, substrat, korelacija
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Cianogeni glikozidi v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih : magistrsko deloLucija Praprotnik, 2023, magistrsko delo Opis: Cianogeni glikozidi so sekundarni metaboliti, ki se nahajajo v rastlinah, v katerih je bilo do sedaj identificiranih 112 spojin. Pomembni so z vidika obrambe rastlin, saj se pri poškodbi rastlinskih tkiv pod vplivom β-glukozidaze spremenijo v toksičen vodikov cianid, ki je nevaren tudi za človekovo zdravje. Postavlja se vprašanje o varnosti cianogenih živil, saj bi potencialno z uživanjem velikih količin lahko prišlo do preobremenitve telesa s cianovodikovo kislino. Vsebina naloge temelji na rezultatih raziskav, ki so bile opravljene o cianogenih glikozidih v slivah (Prunus domestica L.) in njihovih proizvodih. Ker gre za nalogo preglednega tipa, je bila uporabljena metoda dela pregled obstoječe novejše literature in raziskav na omenjeno temo. Ugotovili smo, da slive vsebujejo cianogena glikozida prunasin in amigdalin, pri čemer prednjači slednji. Največja vsebnost cianogenih glikozidov je v koščicah, medtem ko jih v mesu ploda skoraj ni zaznati. S procesiranjem (namakanje, sušenje, fermentacija, ipd.) se delež amigdalina zmanjšuje, vendar ga nekaj v končnem proizvodu vseeno ostane. Ta vrednost je praviloma sicer pod mejo škodljivosti, se pa meja lahko hitro prekorači predvsem pri nepravilnem postopku žganjekuhe, natančneje pri nepravilni pripravi drozge iz koščičastega sadja.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, rožnice, slive, zdravje, proizvodi iz sliv, fermentacija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 616; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,71 MB) |
8. Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko deloKristina Sodin, 2023, magistrsko delo Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. Uporaba pikratne metode za določitev vsebnosti cianida v koščicah češenj, ringlojev in sliv : magistrsko deloLuka Grgurič, 2023, magistrsko delo Opis: Cianogeni glikozidi so prisotni v vsaj 2.500 taksonomskih skupinah različnih rastlinskih družin, ki vključujejo številne gospodarsko pomembne sadne vrste. Koncentrirajo se v semenih plodov in lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ker se pri hidrolizi sprošča cianid. V naši raziskavi smo s pikratno metodo določili vsebnost skupnega cianida v koščicah češenj (Prunus avium L.), sliv (Prunus domestica L.) in ringlojev (Prunus domestica subsp. italica (Borkh.) Gams). Najnižjo vsebnost (19,6 µg/g) smo izmerili v koščicah akcesije češnje R x L 98 in najvišjo (310 µg/g) v akcesiji ringloja 6319. Znatne razlike v vsebnosti cianida smo zabeležili tudi znotraj sadnih vrst s koeficienti variacije 56,9 % pri češnjah, 54,4 % pri slivah in 30,5 % pri ringlojih. Primerjava srednjih vrednosti sadnih vrst je pokazala, da je vsebnost cianida v koščicah ringlojev statistično značilno višja kot v koščicah sliv in češenj.
Ključne besede: cianid, koščice, češnje, ringloji, slive, pikratna metoda
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,78 MB) |
10. Razvoj platforme na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo fenolnih spojin v kompleksnih matricah vzorcev hrane in rastlinskih ekstraktov : magistrsko deloMaja Bensa, 2022, magistrsko delo Opis: Z uporabo denzitometrije in analize slik je bila razvita platforma na osnovi tankoplastne kromatografije za detekcijo 93 fenolnih spojin s sedmimi detekcijskimi reagenti na treh stacionarnih fazah (HPTLC: silikagel, silikagel F254 in celuloza). Platformo sestavljata: baza slik, dokumentiranih pri vidni svetlobi, 254 nm in 366 nm, in baza absorpcijskih spektrov (190–800 nm) spojin. Slike in spektri so bili posneti pred derivatizacijo in po derivatizaciji z vsemi sedmimi detekcijskimi reagenti. Platforma omogoča večdimenzionalno primerjavo in s tem odpira veliko možnosti za načrtovanje študij in podporo pri kemijskih analizah. Primerjamo lahko več faktorjev, ki vključujejo: stacionarne faze, svetlobo za detekcijo (pri dokumentaciji), absorpcijske spektre z maksimumi, derivatizacijske reagente, skupine in podskupine fenolnih spojin, posamezne fenolne spojine itd. Uporabni potencial platforme je predvsem v načrtovanju analiz fenolnih spojin (izbor optimalnih pogojev detekcije) v vzorcih s kompleksnimi matricami, kot so vzorci hrane in rastlinski ekstrakti. Platforma je bila uporabljena za izbor optimalnih pogojev detekcije pri kvantitativnih analizah resveratrola v 20 prehranskih dopolnilih. Analize, izvedene z metodo na osnovi tankoplastne kromatografije visoke ločljivosti v povezavi z denzitometrijo, so pokazale, da se pri kar 95 % izdelkov določene vsebnosti ne ujemajo z deklariranimi vsebnostmi in da so pri 55 % izdelkov določene vsebnosti večje od deklariranih. Pri 25 % izdelkov so določene vsebnosti na enoto presegale predpisano najvišjo dovoljeno raven za prehranska dopolnila s trans-resveratrolom (150 mg/dan). Preverjena je bila skladnost označb 22 prehranskih dopolnil z regulatornimi zahtevami za označevanje hrane in prehranskih dopolnil. Večina označb je vsebovala potrebne informacije, a so bile prisotne tudi številne napake.
Ključne besede: HPTLC, fenolne spojine, detekcijski reagenti, prehranska dopolnila, označevanje živil
Objavljeno v DKUM: 10.10.2022; Ogledov: 586; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,44 MB) |
