SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv stopnje zrelosti na celokupno antioksidativno učinkovitost v različnih sortah sliv
Damjana Zalokar, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo določali celokupno antioksidativno učinkovitost (AOU) v različno zrelih plodovih štirih sort sliv 'Čačanska lepotica', 'Valor', 'Stanley' in 'Tophit'. Plodove smo razkoščičili, homogenizirali in ekstrahirali z raztopino aceton/voda (70 : 30, v/v). V ekstraktih smo določili celokupno AOU z ABTS metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS·+ radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS (2,2'azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. AOU je bila odvisna od sorte in od stopnje zrelosti. Med zorenjem se je kazal trend naraščanja AOU do stopnje optimalne zrelosti. V optimalno zrelih plodovih je bila najvišja AOU ocenjena pri sorti 'Valor' (18.6 µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g svežega vzorca (SV)), sledili sta sorti 'Čačanska lepotica' (12.8 µmol TE/g SV) in 'Stanley' (11.4 µmol TE/g SV), najnižja vrednost pa je bila določena pri sorti 'Tophit' (10.8 µmol TE/g SV). Glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko razlike v AOU pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi fenolnih sekundarnih metabolitov.
Ključne besede: Sliva (Prunus domestica L.), antioksidativna učinkovitost, zorenje
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (185,48 KB)

2.
Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonij
Anja Ivanuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2051; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

3.
Vpliv živinskih gnojil na reakcijo tal
Lilijana Verhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na kmetiji Vrecl v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46o 29' 31'' s.g.š., 15o 37' 13'' v.g.d.), na travinju združbe Lolietum, ugotavljali spremembo pH vrednosti tal v odvisnosti od gnojenja z živinskimi gnojili. V poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) smo uporabili dve različni količini gnojevke (obravnavanje 1= gnojevka velike količine (2,5 GVŽ ha-1) in 48 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn), obravnavanje 2 =gnojevka manjše količine (1,9 GVŽ/ha) in 41 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn)) in za primerjavo NPK (obravnavanje 3 =170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-1 K2O). Ob začetku izvajanja poskusov je bil pH tal (v 0,1 M KCl) 6,15. Po dveh letih izvajanja poskusov ni bilo statistično značilnih razlik v reakciji tal med obravnavanji. Glede na rezultate drugih avtorjev lahko pričakujemo, da bo gnojevka izrazito spremenila reakcijo v smeri nevtralizacije na zelo kislih ali alkalnih tleh.
Ključne besede: pH tal, živinska gnojila, gnojevka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2389; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (371,12 KB)

4.
VSEBNOST KOVIN V RAZLIČNIH SORTAH JAGOD PRIDELANIH NA EKOLOŠKI IN INTEGRIRANI NAČIN
Janja Brdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 smo odvzeli vzorce štirih sort jagod 'St.Pier', 'Elsanta', 'Sugar Lie' in 'Thuchampion' z namenom primerjati vsebnosti K, P, Mg, Fe, Mn, Cu in Zn v jagodah, pridelanih na ekološki in integriran način. Po ekstrakciji talnih vzorcev in po mikrovalovnem razklopu jagod, smo koncentracije kovin določili s spektroskopskimi tehnikami. Jagode, pridelane na integriran način, so pri vseh sortah vsebovale več K, P in Mg. Vrednosti Cu so bile višje pri ekološko pridelanih jagodah sorte 'Thuchampion'. Mn in Fe pa sta bila povečana v vseh sortah jagod, pridelanih na integriran način. Vzorci zemlje iz integrirane pridelave imajo višjo vsebnost Zn, K in P, kar je verjetno posledica gnojenja z NPK gnojili, vzorci zemlje iz ekološke pridelave pa so imeli višje vrednosti Cu, Mn, Mg in Fe. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med sortami glede na način pridelave, glede na sorto pa so bile statistično pomembne razlike v vsebnosti vseh kovin z izjemo Zn.
Ključne besede: jagode / kovine / način pridelave
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1674; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (11,22 MB)

5.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Ključne besede: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 1989; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (523,72 KB)

6.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1582; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

7.
Alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.)
Aleksandra Šamperl, 2011, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotovili ali obstaja alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.), smo na Fakulteti za kmetijstvo in biositemske vede v letu 2010 izvedli poskus v rastni komori in lončni poskus v rastlinjaku. V laboratoriju smo ugotavljali vznik koruze v različnih na poskusnem polju odvzetih vzorcih zemlje, ki so predstavljali različna obravnavanja: zemlja odvzeta s korenin mnogocvetne ljuljke, zemlja odvzeta s korenin inkarnatke, zemlja iz kontrole (na njivi ni bilo rastlin dosevka). Statistično je bil poskus zasnovan kot naključni bloki s tremi obravnavanji v petih ponovitvah. V lončni poskus v rastlinjaku (split — plot metoda v šestih ponovitvah) sta bila vključena dva dejavnika: različna zemlja v lončkih in različni izpirki razkrajajočih se rastlin, s katerimi smo zalivali koruzo v lončkih. Poskuse v laboratoriju in rastlinjaku smo želeli zasnovati tako, da bi čim bolj posnemali dejansko dogajanje v tleh na njivi, ob in po setvi koruze. V nobenem od poskusov nismo uspeli dokazati alelopatskega vpliva mnogocvetne ljuljke na vznik in začetno rast koruze, saj različna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na proučevane parametre koruze.
Ključne besede: alelopatija, mnogocvetna ljuljka, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2105; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Vpliv stopnje zrelosti na vsebnost sladkorjev in sorbitola v slivah
Sabina Kosi, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost sladkorjev (fruktoze, glukoze, saharoze) in sorbitola v času zorenja različnih sort sliv ('Hanita', 'Tophit', 'Valor'). Vsebnost sladkorjev in sorbitola smo določali s tekočinsko kromatografijo (HPLC) in RI-detekcijo. Med zorenjem vsebnost topne suhe snovi (TSS) pri vseh sortah narašča, medtem ko vsebnost skupnih kislin (TA) pada. Pri optimalni zrelosti vsebujejo slive največji delež saharoze (51,4 mg/g–58,6 mg/g), sledita ji glukoza (31,5 mg/g–45,4 mg/g) in sorbitol (24,2 mg/g–31,4 mg/g), najmanj pa vsebujejo fruktoze (17,8 mg/g–19,4 mg/g). Koncentracije glukoze, fruktoze in sorbitola kažejo rahel padec med zorenjem, ne da bi to vplivalo na koncentracijo skupnih sladkorjev, saj se je v enakem času koncentracija saharoze povečala. Razlike med posameznimi sladkorji, glede na to, da so bile vse sorte vzorčene na isti lokaciji in pridelane na podoben način, lahko pripišemo genetski variabilnosti in z njo povezanimi razlikami v biosintezi sladkorjev in sorbitola.
Ključne besede: sliva (Prunus domestica L.), sladkorji, sorbitol, zorenje
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 1832; Prenosov: 119 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (534,62 KB)

9.
SKUPNI FENOLI IN ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL SESTAVIN KRME
Tomaž Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določali vsebnost skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial v sedmih sestavinah krme: v pšenici, ječmenu, koruznem šrotu, otrobih, repičnih tropinah, sojinih tropinah, koruznem glutenu ter v krmnih mešanicah Bek-1 in Bek-2. Vzorce smo liofilizirali in ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Na podlagi rezultatov smo kot najučinkovitejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton: voda, 70:30, v/v) in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. Skupne fenole smo določili spektrofotometrično s Folin-Ciocalteu metodo. Antioksidativni potencial smo ocenili z ABTS-metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS∙+_radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS-om (2,2`azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom. Skupne fenole in antioksidativni potencial smo merili v acetonskem ekstraktu in v ekstrakcijskem preostanku, v katerem smo izvedli dva različna kislinska postopka, da so se sprostili hidrolizabilni in neekstrabilni kondenzirani tanini. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili v koruznem glutenu (5461 mg GAE (ekvivalent galne kisline) /100g suhe snovi (SS)) in najnižjo v pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ponovno ocenili pri koruznem glutenu (1656 µmol Trolox ekvivalenta (TE) /g SS in najnižjega pri koruznem šrotu (254 µmol TE/g SS). K skupnim fenolom so največ prispevali hidrolizabilni taninski fenoli (37–54 %), sledili so neekstrabilni kondenzirani taninski fenoli (20–50 %) in ekstrabilni fenoli (4,8–40 %). Izjema so bile repične tropine, kjer so prevladovali ekstrabilni fenoli. Ekstrabilni antioksidanti so k celokupnemu antioksidativnemu potencialu prispevali največ do 17 %, medtem ko je bil antioksidativni potencial povezan z neekstrabilnimi kondenziranimi in hidrolizabilnimi taninskimi fenoli znatno višji.
Ključne besede: skupni fenoli / antioksidativni potencial / sestavine krme
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1718; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Antioksidativni potencial jagod iz ekološke in integrirane pridelave
Janja Zavratnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oceniti in primerjati antioksidativni potencial štirih sort jagod ‘St. Piere’, ‘Elsanta’, ‘Sugar Lie’ in ‘Thuchampion’ iz ekološke in integrirane pridelave. Antioksidativni potencial smo merili z ABTS ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)) metodo, ki temelji na redukciji ABTS•+ radikala in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g sveže mase (SM). Najvišji antioksidativni potencial ekoloških jagod je bil ocenjen pri sorti ‘Elsanta’ (65.6 µmol TE/g SM), sledili sta sorti ‘Thuchampion’ (62.0 µmol TE/g SM) in ‘St. Piere’ (56.3 µmol TE/g SM). Najnižji antioksidativni potencial ekoloških jagod pa je bil ocenjen pri sorti ‘Sugar Lie’ (37.6 µmol TE/g SM). Pri integriranih jagodah je bil vrstni red sort enak kot pri ekoloških jagodah (54.0 µmol TE/g SM, 50.3 µmol TE/g SM, 48.4 µmol TE/g SM, 38.7 µmol TE/g SM). Pri sorti ‘Sugar Lie’ ni bilo statistično pomembnih razlik v antioksidativnem potencialu glede na način pridelave. Pri ostalih treh sortah je bil antioksidativni potencial statistično značilno višji pri jagodah iz ekološke pridelave v primerjavi z integrirano in se je v povprečju vseh sort razlikoval za 7,54 µmol.
Ključne besede: jagode (Fragaria L.) / antioksidativni potencial / način pridelave
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1687; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (829,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici