| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 184
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Simulacijski model intraaortne balonske črpalke
Boris Tomanič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Intraaortna balonska črpalka (IABP) je bila uvedena v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, z namenom zdravljenja hudih bolezni, npr. srčnega popuščanja in kardiogenega šoka. Še vedno je pogosta metoda zdravljenja nujnih bolezenskih stanj v enotah za intenzivno oskrbo. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Z eksperimentalnim delom smo izdelali simulacijski učni model intraaortne balonske črpalke. V magistrskem delu smo povprašali še naše sodelavce o tipičnih spremenljivkah na sami napravi. Rezultati: Rezultati so pokazali uspešno zdravljenje z IABP kot podpori srčni mišici. Z ugodnimi hemodinamskimi učinki izboljša kardio-cirkulatorno stanje pacienta. Znanje, ki smo ga preverili pri zaposlenih, nas ni prepričalo o tem, da imajo le-ti dovolj pridobljenih informacij in znanja za delo z IABP. Izdelali smo učni simulacijski model, ki bo služil za predstavitev in demonstracijo delovanja IABP. Razprava in sklep: Delo z IABP zahteva določena specifična znanja, saj ne gre za vsakdanjo uporabljeno metodo zdravljenja. Predlagamo dodatna izobraževanja na področju zdravljenja pacienta z IABP na simulacijskem modelu, ki smo ga tudi izdelali.
Ključne besede: IABP, mehanična podpora, srce, hemodinamika, simulacijski model
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Simulacija kardio-pulmonalnega oživljanja bolnika z okužbo s COVID-19
Aljaž Groboljšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija bolezni COVID-19 je spremenila obravnavo vitalno ogroženih bolnikov v zunajbolnišničnem okolju. Za uspešno preprečevanje širjenja okužb je, poleg pravilne uporabe osebne varovalne opreme, bistvenega pomena tudi ustrezno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev. Simulacije so ena izmed sodobnejših izobraževalnih metod, nadvse primernih za izboljšanje ukrepanja pri visoko tveganih ali stresnih intervencijah. Metode: S pomočjo literature smo predstavili informacije o vplivu virusa SARS-CoV-2 na oživljanje bolnikov, uporabo osebne varovalne opreme in prednosti izobraževanj s pomočjo simulacij. V empiričnem delu raziskave pa smo s pomočjo simulacij raziskovali vpliv uporabe osebne varovalne opreme na oživljanje bolnika z okužbo s COVID-19. Rezultati: Ugotovili smo, da nameščanje osebne varovalne opreme podaljšuje odzivni čas. Čeprav je delo v tej opremi fizično napornejše, pa njena uporaba nima bistvenega vpliva na poslabšanje obravnave bolnika, pretirano pa tudi ne otežuje komunikacije med člani ekipe. Razprava in sklep: Uporaba osebne varovalne opreme ima določen vpliv na oživljanje. Simulacije dajejo dodatno vrednost izobraževanjem. Smotrno bi jih bilo vključiti v skupno in kontinuirano strokovno izpopolnjevanje članov vseh enot, ki sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: COVID-19, simulacija, nujna medicinska pomoč, oživljanje
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Preverjanje delovanja anestezijske delovne postaje pred operativnim posegom
Nejc Šandor, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Preverjanje delovanja anestezijske delovne postaje je pomembno, saj s tem zagotovimo varnost bolnikom in zaposlenim. Napake, ki nastopijo med delovanjem, se izdatno reducirajo s tem, ko se izvede kontrolni seznam pred uporabo. Gre za prevencijo pred neželenimi učinki, ki bi povzročili škodo pacientom. Metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene literature in strokovne literature s področja anestezijske delovne postaje. Upoštevali smo smernice PRISMA. Rezultati: Izmed 188 identificiranih zadetkov smo v raziskavi uporabili 7 virov in jih vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo eno glavno temo, in sicer preverjanje delovanja anestezijske delovne postaje in dve podtemi. To sta bili komponenti anestezijske delovne postaje in preverjanje delovanja ter morebitne okvare ter posledice na bolnikih. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je preverjanje delovanja anestezijske delovne postaje pomembno, saj s tem vsaj delno lahko preprečimo napake in okvare, ki bi se pripetile med operativnim posegom ter po možnosti škodovale pacientom. Ugotovljeno je bilo, da se v zadnjem obdobju veliko dela na ozaveščenosti medicinskih sester in anesteziologov v povezavi z rednim kontroliranjem naprave.
Ključne besede: anestezija, kontrolni seznam, komponente testiranja
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (558,68 KB)

4.
Funkcionalna analiza endoskopskih kanil in trokarjev
Monika Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Simulacije so se v zadnjih letih v laparoskopski kirurgiji zelo razširile. Okolje, kjer se izvajajo simulacije, nam omogoča, da pridobimo znanje, na pridobljenih osnovnih znanjih gradimo in s spretnostmi začetnike pripravimo na delo z bolniki. Osredotočili smo se na tehnične podrobnosti z namenom zagotavljanja varnosti bolnika. Metode: Prikazali smo funkcionalne značilnosti različnih endoskopskih kanil in trokarjev ter izdelali simulacijo uporabe kanil, ki bi na področju perioperativne zdravstvene nege pripomogla k izobraževanju in tehnikam rokovanja s kanilami in trokarji. Z vso to opremo smo prikazali vstavljanje kanil in tehnike vstopa kanil ter s tem pridobili željene rezultate. Rezultati: V sklopu simulacij smo prikazali različne vstopne tehnike ter funkcionalnost različnih kanil in trokarjev v laparoskopski model. V laparoskopiji se pogosteje uporabljajo trokarji z rezilom in optični trokarji za enkratno uporabo. Prednost trokarja z rezilom za enkratno uporabo je funkcija obturatorja, kateri ima vzmetni mehanizem, ki ob uporu in predrtju strukture delno umakne in izpostavi ostro konico rezila. Razprava in sklep: Poznavanje značilnosti kanil in trokarjev je zelo pomembno pri izvedbi laparoskopskega ali artroskopskega operativnega posega, zato vidimo simulacijo na simulacijskem modelu kot odlično priložnost za pridobivanje izkušenj in znanja ter se tako lažje izognemo nastanku napak in poškodb pri resničnem delu na bolniku. Izobražen kader je namreč tisti, ki je potreben za kvalitetno izvajanje dela v zdravstveni organizaciji.
Ključne besede: Simulacije, endoskopija, instrumenti, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

5.
Perioperativna priprava bolnika z okužbo covid-19
Deja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: UVOD: Pandemija COVIDA-19 je presenetila celoten svet in v zelo kratkem času je bilo treba reorganizirati bolnišnični sistem. Namen zaključnega dela je analiza poteka priprave bolnika in operacijskih prostorov za operativni poseg. METODE: S pomočjo kvantitativne metode smo v kliničnem okolju spremljali in analizirali, kako poteka prevoz bolnika ter pripravo operacijske dvorane in zaposlenih na tak poseg. REZULTATI: Ugotovili smo, da je za obravnavo bolnika, ki je okužen s koronavirusom, potreben multidisciplinaren pristop, ekipa mora biti seznanjena z ustreznimi smernicami in tako kot delo samo, dobro organizirana. Izpostavili pa smo tudi težave, s katerimi se srečuje osebje pri obravnavi takega bolnika. RAZPRAVA IN SKLEP: V razpravi smo pregledali ustrezno strokovno literaturo, ki se nanaša na perioperativno obravnavo bolnika okuženega s koronavirusom. Obravnava takega bolnika zahteva nove intervencije, kot so pravilna uporaba osebne varovalne opreme, organiziranost poti prevoza, ustrezna organizacija in lokacija operacijske dvorane, na koncu pa - ustrezna higienizacija in razkuževanje hodnikov, dvigala in operacijske dvorane.
Ključne besede: preprečevanje okužbe, operacijska dvorana, osebna varovalna oprema
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Simulacije uporabe kirurških instrumentov
Sanja Bukovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Kirurške instrumente uporabljamo med operativnim posegom za različne funkcije. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo na področjih otorinolaringologije, oftalmologije, ginekologije, maksilofacialne kirurgije in visceralne kirurgije. V kvantitativni raziskavi smo v kliničnem okolju raziskali, kateri so najpogostejši posegi na določenih področjih. Instrumente smo razvrstili glede na uporabo pri teh najpogostejših posegih. Določili smo časovno zaporedje uporabe instrumentov in izdelali simulacijski model uporabe instrumentov. Ugotavljamo, da so najpogostejši posegi na področju otorinolaringologije septoplastika (32 %), adenoidektomija (26 %) in tonzilektomija (11 %). V oftalmološki operativni dvorani se največ opravi halacij (8 %), strabizmov (1 %) in sondiranj (1 %). V ginekološki operativni dvorani so najpogostejši posegi carski rez (38 %), histeroskopska ablacija polipa (18 %) in laparoskopska adneksektomija (15 %). Maksilofacialna operativa naredi največ posegov izdiranja zob in korenin (81 %), ekstraoralnih incizij (5 %) in zapor antrooralne komunikacije (5 %). Visceralna operativa pa izvede največ laparoskopskih holecistektomij (42 %), hernioplastik ingvinalne kile (enostransko) (28 %) in eksplorativnih laparotomij (14 %). Skupine, v katere razdelimo instrumente, so: instrumenti za prekinjanje tkiva, držalni instrumenti, prijemalni, pomožni, diagnostični in specialni instrumenti. Instrumente smo razdelili v naslednja časovna okna: začetek posega, sredina posega in čas do zaprtja rane. Simulacijski model smo izvedli v obliki posebne mape, ki vključuje prej pridobljene rezultate o funkcijah instrumentov in njihovi uporabi v določenem časovnem oknu. Instrumenti se med seboj razlikujejo po obliki, materialu, funkciji, predvsem pa je njihov izbor odvisen od operacijskega posega.
Ključne besede: Kirurški instrumenti, operativna dvorana, operacijska medicinska sestra.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

8.
Respirogram pri spontanem dihanju
Suzana Marin, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod. Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali. Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.
Ključne besede: Monitor, telemetrija, dihanje, EKG, vitalne fukncije.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
Ocena funkcije avtonomnega živčevja z ekg holter aparatom
Katja Pivec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Avtonomni živčni sistem deluje v veliki meri nezavedno in ureja osnovne, življenjsko pomembne telesne funkcije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, katere teste vsebuje EKG holter Medilog AR12 plus, raziskati, kateri grafični prikazi se beležijo pri testiranju, opisati spremenljivke in oceniti delovanje avtonomnega živčevja z EKG holter sistemom. Metode: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali teste avtonomnega živčevja in uporabili deskriptivno metodo dela. Članke in vire smo pridobili iz različnih obstoječih strokovnih domačih in tujih virov. Kvalitativno raziskavo smo opravili z EKG holter aparatom Schiller Medilog AR12 plus, s katerim smo izvedli test izometričnega statičnega stiska rok. Pridobljene podatke smo nato obdelali s programsko opremo za analizo podatkov Schiller Medilog DARWIN 2. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot sta krvni tlak in frekvenca srca, na koncu izvedbe testa izometričnega stiska rok povišata.
Ključne besede: Variabilnost frekvence srca, izometrični stisk rok, test globokega dihanja, Medilog AR12 plus, Medilog DARWIN 2.
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

10.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici