| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 72; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Simulacije uporabe kirurških instrumentov
Sanja Bukovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Kirurške instrumente uporabljamo med operativnim posegom za različne funkcije. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo na področjih otorinolaringologije, oftalmologije, ginekologije, maksilofacialne kirurgije in visceralne kirurgije. V kvantitativni raziskavi smo v kliničnem okolju raziskali, kateri so najpogostejši posegi na določenih področjih. Instrumente smo razvrstili glede na uporabo pri teh najpogostejših posegih. Določili smo časovno zaporedje uporabe instrumentov in izdelali simulacijski model uporabe instrumentov. Ugotavljamo, da so najpogostejši posegi na področju otorinolaringologije septoplastika (32 %), adenoidektomija (26 %) in tonzilektomija (11 %). V oftalmološki operativni dvorani se največ opravi halacij (8 %), strabizmov (1 %) in sondiranj (1 %). V ginekološki operativni dvorani so najpogostejši posegi carski rez (38 %), histeroskopska ablacija polipa (18 %) in laparoskopska adneksektomija (15 %). Maksilofacialna operativa naredi največ posegov izdiranja zob in korenin (81 %), ekstraoralnih incizij (5 %) in zapor antrooralne komunikacije (5 %). Visceralna operativa pa izvede največ laparoskopskih holecistektomij (42 %), hernioplastik ingvinalne kile (enostransko) (28 %) in eksplorativnih laparotomij (14 %). Skupine, v katere razdelimo instrumente, so: instrumenti za prekinjanje tkiva, držalni instrumenti, prijemalni, pomožni, diagnostični in specialni instrumenti. Instrumente smo razdelili v naslednja časovna okna: začetek posega, sredina posega in čas do zaprtja rane. Simulacijski model smo izvedli v obliki posebne mape, ki vključuje prej pridobljene rezultate o funkcijah instrumentov in njihovi uporabi v določenem časovnem oknu. Instrumenti se med seboj razlikujejo po obliki, materialu, funkciji, predvsem pa je njihov izbor odvisen od operacijskega posega.
Ključne besede: Kirurški instrumenti, operativna dvorana, operacijska medicinska sestra.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

3.
Respirogram pri spontanem dihanju
Suzana Marin, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod. Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali. Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.
Ključne besede: Monitor, telemetrija, dihanje, EKG, vitalne fukncije.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Ocena funkcije avtonomnega živčevja z ekg holter aparatom
Katja Pivec, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Avtonomni živčni sistem deluje v veliki meri nezavedno in ureja osnovne, življenjsko pomembne telesne funkcije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, katere teste vsebuje EKG holter Medilog AR12 plus, raziskati, kateri grafični prikazi se beležijo pri testiranju, opisati spremenljivke in oceniti delovanje avtonomnega živčevja z EKG holter sistemom. Metode: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali teste avtonomnega živčevja in uporabili deskriptivno metodo dela. Članke in vire smo pridobili iz različnih obstoječih strokovnih domačih in tujih virov. Kvalitativno raziskavo smo opravili z EKG holter aparatom Schiller Medilog AR12 plus, s katerim smo izvedli test izometričnega statičnega stiska rok. Pridobljene podatke smo nato obdelali s programsko opremo za analizo podatkov Schiller Medilog DARWIN 2. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo ugotovili, da se pri zdravih odraslih parametri v kardiovaskularnem sistemu, kot sta krvni tlak in frekvenca srca, na koncu izvedbe testa izometričnega stiska rok povišata.
Ključne besede: Variabilnost frekvence srca, izometrični stisk rok, test globokega dihanja, Medilog AR12 plus, Medilog DARWIN 2.
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Ključne besede: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

7.
Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapije
Nina Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: Povzetek Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami. Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije. Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.
Ključne besede: aplikacija terapije, kritično bolni bolnik, simulacija.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

8.
Strukturiranje vodene razprave za enote nujne medicinske pomoči
Jernej Jeromel, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Vodena razprava v delovnem procesu omogoča refleksijo opravljenega dela strmi h konstantnem izboljševanju dela, znanju, prepoznavi napak ter s tem k napredku posameznika kot tudi ekipe, hkrati pa deluje tudi razbremenilno v psihološkem smislu. Namen magistrskega dela je bil strukturirati vodeno razpravo za enote nujne medicinske pomoči (NMP). Metode: Strukturirali smo vodeno razpravo za enote NMP, razvili protokol vodene razprave, preverili njegovo ustreznost ter strukturo vodene razprave uporabili v kliničnem okolju. Rezultati: Predstavili smo preliminarno strukturo vodene razprave v obliki protokola vodene razprave, sledilo je poglavje o preverjanju ustreznosti preliminarne strukture in nato izboljšana in končna struktura vodene razprave. Sledila je uporaba strukturirane vodene razprave v kliničnem okolju, njena analiza ter predlogi izboljšav. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da strukturirana vodena razprava omogoča udeležencem, da po intervenciji sistematično analizirajo opravljeno delo, miselne procese in čustveni status z namenom izboljšati uspešnost ekipe na prihodnjih intervencijah in razbremeniti stresni odziv posameznika po zahtevnejših intervencijah, ter da pripomore k prepoznavi pomanjkljivosti pri delu.
Ključne besede: struktura, simulacije, vodena razprava, protokol vodene razprave, preverjanje ustreznosti, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 377; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

9.
Simulacije tehnologije monitoringa intrakranialnega tlaka
Valerija Rošer, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Uporaba simulacije je zelo pomembna za usposabljanje študentov zdravstvene nege in zdravstvenih delavcev, saj pripomore k osnovam varne prakse. Monitoriramo z namenom spremljanja in nadzorovanja stanja pacienta, pri pacientih po poškodbi možganovpa spremljamo intrakranialni tlak. Glavni cilj magistrske naloge je narediti simulacijski model, na katerem se bodo lahko študentje učili. Metode: V empiričnem delu smo uporabili eksperimentalno metodo dela s pomočjo simulacijskega modela. Na simulatorju SimMan 3G smo simulirali tehnologijo, ki je potrebna za zunanjo ventrikularno drenažo (ZVD). Za izvedbo te simulacijske tehnologije smo pri zastopnikih pridobili vse potrebne medicinske pripomočke. Rezultati: Simulirali smo merjenje ICP preko ZVD in rokovanje z ZVD. S simulacijskim modelom smo prikazali prenos tlačnega vala iz ventriklov do tlačnega pretvornika. Opazovali smo krivulje intrakranialnega tlaka (ICP) in jih analizirali. Na simulatorju SimMan 3G in METI HPS smo raziskovali funkcije glede merjenja ICP. Diskusija: ZVD omogoča merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine. Njena slabost pa je, da se merjenje ICP in dreniranje cerebrospinalne tekočine ne more istočasno izvajati. Študentje se lahko učijo pravilnega rokovanja z ZVD sistemom, odčitavanja cerebrospinalne tekočine in merjenja ICP. Na tak način bodo z omenjeno tehniko v času kliničnih vaj že seznanjeni. Sklep: Na trgu obstajajo katetri, ki omogočajo istočasno drenirane cerebrospinalne tekočine in merjenje ICP. Menim, da bi na tem področju bile potrebne dodatne raziskave, saj je takšna oblika katetra zelo praktična in bo vedno bolj v uporabi v intenzivnih terapijah ter bi bilo priporočljivo prikazati na simulacijskem modelu.
Ključne besede: simulacijsko okolje, monitoring, zunanja ventrikularna drenaža, simulator, znotrajlobanski tlak, simulacijski model, merjenje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

10.
Sekvenčno testiranje živčevja z variabilnostjo frekvence srca
Nataša Miklošič, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Testiranje avtonomnega živčevja vključuje posamezne provokacijske teste za diagnostiko različnih bolezenskih stanj. Namen raziskave je bil predstaviti kvantitativni vpliv avtonomnega živčevja na variabilnost frekvence srca in primerjavo dobljenih vrednosti z normalnimi vrednostmi iz strokovne literature. Raziskovalna metodologija in metode: V eksperimentalni kvantitativni raziskavi smo na štirih zdravih prostovoljcih, po prvi fazi počitka, izvedli drugo fazo test globokega dihanja. Sledil je Valsalvov preizkus, sestavljen iz petih Valsalvovih manevrov. Zaključili smo s provokacijskim testom spremembe telesa iz ležečega v stoječi položaj. Med sekvencami testov smo vključili faze počivanja. V vseh fazah smo spremljali vitalne funkcije. Rezultati: V prvi fazi testa, pri počitku, so bile vrednosti krvnega tlaka in pulza v mejah normale. Pri fazi globokega dihanja je respiratorna sinusna aritmija ustrezala normalni vrednosti ≥ 14 utripov/min. Pri vseh je bila višja od ≥ 15 utripov/min, kar pomeni aktivacijo parasimpatičnega sistema. Valsalvovo razmerje je pri ženskih preiskovankah ustrezalo minimalni meji 1,46, pri moškem preiskovancu pa minimalni meji 1,59. V trenutku faze dviga telesa se je sistolični krvni tlak znižal. Diastolični krvni tlak se je po nekaj sekundah dvignil. Teste smo izvedli brez težav. Najbolj zahteven je bil Valsalvov preizkus. Diskusija in zaključek: Sekvenčno testiranje živčevja z merjenjem variabilnosti frekvence srca predstavlja uporabno in hitro metodo ocene avtonomnega živčevja. Sklepamo, da jo brez težav lahko uporabljamo v diagnostiki različnih obolenj živčevja, ki so pogosto neprepoznana.
Ključne besede: test globokega dihanja, Valsalvov preizkus, hiter dvig telesa, Task Force Monitor, respiratorna sinusna aritmija, Valsalvovo razmerje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 438; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici