1. |
2. |
3. AKREDITIVNI DOKUMENTIPetra Šušterič, 2009, diplomsko delo Opis: Začetki enotne ureditve dokumentarnega akreditiva segajo v leto 1933, ko so bila na zasedanju Mednarodne trgovinske zbornice na Dunaju sprejeta prva Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, trenutno pa je v veljavi že njihova šesta revizija iz leta 2006 (EPO 600), ki se uporablja od 1. julija 2007.
V mednarodnem poslovanju se za plačilo največkrat uporablja dokumentarni akreditiv. Definiramo ga kot nalog kupca oziroma nalogodajalca svoji banki (akreditivni banki), da naj ob predložitvi dokumentov, ki dokazujejo, da je prodajalec, ki je upravičenec iz akreditiva, izpolnil s pogodbo dogovorjene obveznosti, izplača prodajalcu (upravičencu) znesek, ki je naveden v akreditivu.
Poslovanje z dokumentarnim akreditivom zahteva dobro poznavanje veljavnih pravil EPO in njihovih temeljnih načel ter tudi samega poteka akreditivnega posla.
Temeljna načela, na katerih sloni celotni akreditivni posel so štiri in sicer načelo poslovanja z dokumenti in ne z blagom; načelo avtonomnosti, ki je imenovano tudi načelo ločenosti akreditiva od temeljnega posla; načelo ločenosti notranjih akreditivnih razmerij; ter načelo pregledovanje in bančne strogosti pri pregledovanju dokumentov. Poznavanje teh načel je nujno potrebno pri razumevanju akreditiva in pri problematiki z dokumenti.
Za pravilno in nemoteno odvijanje akreditivnega posla je bistvenega pomena točna navedba vrste, števila in vsebine posameznih dokumentov, ki jih mora upravičenec predložiti banki, da mu ta izplača akreditivni znesek.
Dokumenti, ki jih je pred izplačilom potrebno predložiti, so navedeni v akreditivu. Stranke same določijo, kateri so ti dokumenti, morajo pa biti natančno določeni. V praksi se največkrat zahtevajo transportne listine, zavarovalne police, certifikati o količini in kakovosti blaga ter trgovske fakture. To so tudi štiri glavne skupine akreditivnih dokumentov, katere pa še spremljajo razna potrdila.
Banka, ki izplača akreditivni znesek, mora po predložitvi dokumentov le te skrbno pregledat in honorirat. Pri pregledu dokumentov ne sme preverjati ali je temeljni posel izvršen v skladu z dogovorom med strankama. Njena naloga je samo, da ugotovi formalno pravilnost dokumentov, to je njihovo striktno ujemanje s pogoji iz akreditiva. Nalaga se jim, da dokumente pregledajo z razumno skrbnostjo, da ugotovijo, če so ali niso po svojem izgledu skladni z akreditivnimi določili in pogoji. Skladnost dokumentov z določili in pogoji pa se ugotavlja po mednarodni standardni bančni praksi.
Dokumenti morajo biti predloženi pravočasno in morajo biti skladni z roki in pogoji iz akreditiva, če to ni izpolnjeno, obveza banke ugasne. Upravičenec predloži dokumente akreditivni, potrdilni banki ali banki, ki je v akreditivu navedena kot pooblaščena banka.
Rok za predložitev dokumentov se običajno navede v akreditivu. Če predložitveni rok v akreditivu ni naveden, znaša ta rok 21 dni od datuma prevoznega dokumenta. Če akreditiv ne zahteva prevoznega dokumenta pa je predložitveni rok enak roku veljavnosti akreditiva.
Banka je dolžna zavrniti dokumente, ki niso skladni z roki in pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Če dokumente zavrne mora o tem obvestiti predlagatelja z enim samim obvestilom, ki mora vsebovati določila, ki jih navaja čl. 16/c EPO 600. Če banka ne bo opravila vseh dejanj glede zavrnitve ki so določeni v imenovanem členu, ji kasneje, če bo prišlo do spora, ne bo dovoljeno trditi, da dokumenti ne pomenijo ustrezne predložitve. Akreditivne banke oziroma potrdilne banke pa imajo pravico, da od izplačilne banke, ki je predložene dokumente honorirala in se za izplačani znesek reimbursirala, da zahtevajo vračilo reimbursnega zneska, če je akreditivna ali potrdilna banka predložene dokumente izplačilni banki utemeljeno reklamirala.
Izplačilna banka, ki ugotovi, da dokumenti v določenih podrobnostih niso popolnoma skladni z določili akreditiva lahko take dokumente kljub vsemu honorira s pridržkom ali proti predložitvi garancije upravičenca, ki krije morebitno
Ključne besede: • Dokumentarni akreditiv
• Akreditivni dokumenti
• Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive
• Akreditivni posel
• Akreditivni znesek
• Nalogodajalec
• Upravičenec
• Akreditivna banka
Objavljeno: 16.09.2009; Ogledov: 3367; Prenosov: 378
 Celotno besedilo (594,98 KB) |
4. POSTOPEK S KONKURENČNIM DIALOGOMAlen Bernard, 2009, diplomsko delo Opis: V Sloveniji sta bila na podlagi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES sprejeta dva zakona, ki urejata področje javnega naročanja. V Zakonu o javnem naročanju je bil kot novost urejen tudi konkurenčni dialog, kot postopek oddaje javnega naročila, ki je uvedel na področje oddaje javnih naročil bistveno spremembo v primerjavi s prejšnjimi ureditvami, in sicer je pri oddaji javnega naročila z njegovo pomočjo naročniku in potencialnim ponudnikom v fazi priprave razpisne dokumentacije omogočeno, da med seboj sodelujejo, kar je bilo dotlej nedopustno. V drugem, na novo sprejetem zakonu, ki ureja oddajo javnih naročil na področju gopodarske infrastrukture, Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, trasnportnem področju in področju poštnih storitev konkurenčni dialog ni urejen, vendar ga je vseeno mogoče uporabiti vedno, kadar so podane predpostavke za izvedbo postopka s pogajanji po predhodni objavi. Konkurenčni dialog lahko naročnik uporabi v primeru oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, ko brez ustreznih informacij ali rešitev, pridobljenih od potencialnih ponudnikov, ne more opredeliti tehničnih, pravnih ali finančnih elementov predmeta javnega naročila ter pod pogojem, da ni mogoče uporabiti odprtega ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in da je merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.
Ključne besede: konkurenčni dialog, postopek, javno naročilo, razpisna dokumentacija, komuniciranje, Zakon o javnem naročanju, kandidat, ponudnik, naročnik
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3687; Prenosov: 264
Celotno besedilo (370,71 KB) |
5. |
6. JAMČEVANJE IZVAJALCA GRADNJEBoštjan Mumelj, 2010, magistrsko delo Opis: V nalogi je obravnavan institut jamčevanja za napake gradnje. Naloga temelji na primerjavi med slovensko in angleško pravno ureditvijo ter ureditvijo po mednarodnih pravilih Rdeče knjige FIDIC. Izvajalčeva odgovornost v vseh primerjanih ureditvah izvira iz sklenjene gradbene pogodbe med izvajalcem in naročnikom, vendar pa vsebina in obseg obveznosti izvajalca, oziroma na drugi strani pravic naročnika, ni v vseh treh ureditvah enaka. Slovenski pravni red je del kontinentalnega pravnega reda. Za kontinentalne pravne rede je značilna delitev pogodbenih kršitev na neizpolnitev pogodbe in nepravilno izpolnitev. Stvarne napake po tem sistemu spadajo med nepravilno izpolnitev pogodbe, naročniku pa so na voljo jamčevalni zahtevki pri katerih ima osrednje mesto zahteva po odpravi napake kot posebna vrsta izpolnitvenega zahtevka. Pogoji za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, vsebina jamčevalnih zahtevkov in njihov obseg so uzakonjeni. V angleški pravni ureditvi je za sankcioniranje pogodbene nediscipline uporabljen drugačen pristop. Ureditev temelji na sistemu enotne kršitve pogodbe. Temeljna in najširše uporabljana sankcija za kršitev pogodbe je plačilo odškodnine. Posebni jamčevalni zahtevek v smislu zahtevka po odpravi napake ni uzakonjen, je pa naročniku dostopen na podlagi pogodbenega sporazuma. Ureditev po pravilih Rdeče knjige FIDIC je kompromis med anglosaksonsko in kontinentalno pravno ureditvijo. Naročniku so ob uporabi Rdeče knjige FIDIC na voljo jamčevalni zahtevki, vključno z zahtevkom za odpravo napake. Kompromis med pravnima ureditvama kot ga predstavljajo pravila Rdeče knjige FIDIC je zlasti v primerih mednarodnih poslov prednost, ker je obema strankama ureditev predvidoma enako poznana.
Ključne besede: gradnja, gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, stvarne napake gradnje, sankcije, Rdeča knjiga FIDIC
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 4030; Prenosov: 970
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. OBLIGACIJSKO PRAVNI VIDIKI JAVNE DRAŽBERok Dolenc, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem obravnaval institut javne dražbe. Pri delu sem uporabljaj predvsem Obligacijski zakonik (OZ). Ker Javna dražba v slovenskem pravnem redu ni urejena, sem poiskal pravila pod katera sem podredil slednji institut. Takoj je javna dražba vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pod pogoji kateri izhajajo iz razpisa dražbe. Ponavadi je ta pogoj najvišje izklicevana cena. Javno dražbo lahko podredimo pod tretji odstavek 22. člena OZ. Zakonodajalec v OZ uporabi pojem javna dražbi, pri institutih kateri se nanašajo na prodajo stvari, izraz licitacija pa uporablja pri institutih kjer je osrednje vprašanje storitve (npr. podjemna pogodba). Tako sem primerjal samo javno dražbo s podjemno pogodbo, in ugotovil da je javna dražba po pravni naravi vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pogodba o delu, pa bodisi je določeno da se bo sklenila pogodba s tistim kateri bo ponudil najnižjo ceno, je takšen razpis podrejen institutu javne ponudbe, bodisi pri izbiri ni pomembna le cena, je takšen razpis podrejen pod pravila k dajanju ponudb, in ni odločilen faktor pri izbiri najnižja cena. javno dražbo sem primerjal s samo javno ponudbo, in razpisom nagrade.
Ključne besede: vabilo k ponudbi, javna prodaja, javna dražba, licitacija, javna dražba v carinskem postopku, javna dražba v stečajnem postopku, faze javne dražbe, ekonomski razlogi za sklenitev javne dražbe, ponudba, sprejem ponudbe, pravna narava javne dražbe
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 4141; Prenosov: 486
Celotno besedilo (379,68 KB) |
8. UREDITEV KLAVZULE REBUS SIC STANTIBUS V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU, NEMŠKEM DRŽAVLJANSKEM ZAKONIKU, DUNAJSKI KONVENCIJI O POGODBENEM PRAVU IN NAČELIH UNIDROIT ZA MEDNARODNE GOSPODARSKE POGODBEMarko Malešič, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomski nalogi je zajeta analiza klavzule rebus sic stantibus, tako kot jo pozna slovenska in nemška pravna ureditev, Dunajska konvencija o pogodbenem pravu ter načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe.
V naštetih pravnih ureditvah je klavzula rebus sic stantibus poimenovana različno. V slovenskem pravnem redu kot institut spremembe ali razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, v nemškem pravu kot motnja v poslovni podlagi, v Dunajski konvenciji o pogodbenem pravu je urejena kot spremenjene okoliščine in v avtonomnem pravnem aktu instituta UNIDROIT kot otežena izpolnitev.
Klavzula rebus sic stantibus omogoča pogodbenim strankam, da kljub temeljnemu načelu civilnega prava pacta sunt servanda, da je dogovore potrebno spoštovati, postanejo prosti svoje obveznosti, če so izpolnjeni vsi zakonski znaki, ki omogočajo sklicevanje na omenjeno klavzulo.
Za vsako od naštetih pravnih ureditev je v diplomskem delu podana podrobnejša analiza, kateri so tisti zakonski znaki, ki morajo biti podani, da se stranka lahko na klavzulo upravičeno sklicuje in kakšne pravne posledice so predvidene, kakor tudi morebitne posebnosti posamezne ureditve klavzule rebus sic stantibus.
Ključne besede: Klavzula rebus sic stantibus, Institut spremembe ali razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, Motnje v poslovni podlagi, Spremenjene okoliščine, Otežena izpolnitev
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 6729; Prenosov: 787
Celotno besedilo (931,42 KB) |
9. DOVOLJENE SPREMEMBE KONCESIJSKE POGODBEGašper Škarja, 2011, magistrsko delo Opis: Koncesijska pogodba ima posebno pravno naravo, saj ni zgolj pogodba obligacijskega prava. V koncesijskem razmerju namreč koncedent ne nastopa le kot enakovredna pogodbena stranka, pač pa tudi kot oblast, torej ex iure imperii. Prav dvojna narava koncesijske pogodbe, da je na eni strani obligacijsko, torej zasebnopravno razmerje, na drugi strani pa razmerje oblasti, torej upravno-pravno razmerje, je jedro celotne problematike koncesijske pogodbe. Medtem ko v civilnem pravu velja načelo, da se morajo pogodbene obveznosti izpolniti tako, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe in je poudarjeno načelo enakopravnosti strank, pa pri koncesijski pogodbi civilno pravno načelo enakopravnosti strank ne velja v celoti.
V magistrski nalogi sem obravnaval možnosti dovoljenih sprememb koncesijske pogodbe. Eden izmed dovoljenih načinov spremembe koncesijske pogodbe je sprememba s pomočjo instituta enostranske spremembe koncesijske pogodbe s strani koncedenta zaradi javnega interesa. Predstavljeni so pogoji, pod katerimi lahko koncedent, ki je oseba javnega prava in ki koncesionarju prepusti izvajanje javne funkcije, tudi po sklenitvi koncesijske pogodbe vpliva na izvajanje te javne funkcije. Do spremembe koncesijske pogodbe pa lahko pride tudi zaradi spremenjenih okoliščin, torej neodvisno od volje pogodbenih strank, kar tudi razlikuje ta institut pogodbenega prava od enostranskega ukrepa javne oblasti v koncesijskem razmerju, ki je akt javne oblasti. Tudi v primeru spremembe koncesijske pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin pa morajo biti izpolnjene določene predpostavke. Obravnavane pa so tudi nekatere druge dovoljene spremembe koncesijske pogodbe.
Ključne besede: koncesijska pogodba, enostranska sprememba, spremenjene okoliščine, sporazumna sprememba
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3548; Prenosov: 954
Celotno besedilo (646,42 KB) |
10. PRAVNA RAZMERJA MED NAROČNIKOM, IZVAJALCEM IN PODIZVAJALCEM GRADBENE POGODBEAndrejka Kos, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene glavne značilnosti pravnih razmerij med naročnikom, izvajalcem in podizvajalcem gradbene pogodbe z vidika Obligacijskega zakonika (OZ), Posebnih gradbenih uzanc (PGU), Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) ter Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročaju (Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu). Za primerjavo je predstavljeno kako ta pogodbena razmerja urejajta mednarodni organizaciji FIDIC in UNICITRAL. Med naročnikom, izvajalcem in podizvajalcem nastaneta le dve obligacijski razmerji. Razmerje med naročnikom in izvajalcem, ki ga ureja gradbena pogodba, ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem, ki ga ureja podizvajalska pogodba. Obligacijsko razmerje med naročnikom in podizvajalcem ne nastane, saj bi, da bi lahko govorili o tem razmerju, morala biti med njima sklenjena pogodba.
Del diplomske naloge obravnava izjeme, kdaj lahko naročnik uveljavlja neposredne zahtevke do podizvajalca in kdaj lahko podizvajalec zahteva neposredno plačilo od naročnika. Predstavljeno je tudi na kakšen način se lahko izvajalec zavaruje pred napakami podizvajalca ter kako lahko podizvajalec zavaruje plačila, ki mu jih mora poravnati izvajalec.
Ključne besede: Podizvajalec, izvajalec, naročnik, gradbena pogodba, podizvajalska pogodba, neposredni zahtevki.
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 7612; Prenosov: 1531
Celotno besedilo (607,79 KB) |
