| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 61
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH ZMOGLJIVOSTI DO 50 PE
Mateja Žerjav, 2015, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela njene direktive in jih prenesla na svojo zakonodajo. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) je bistvenega pomena. Ta zahteva za posamezne objekte, ki ne bodo vključeni v javni kanalizacijski sistem, odvajanje v male komunalne čistilne naprave, najkasneje do konca leta 2017. V diplomskem delu je obravnavana zakonodaja na tem področju, primerne tehnologije čiščenja in obveznosti uporabnikov malih komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti do 50 populacijskih enot. Del diplomske naloge je namenjen dejavnikom, ki jih je priporočljivo upoštevati pri izbiri male komunalne čistilne naprave.
Ključne besede: gradbeništvo, komunalna odpadna voda, mala komunalna čistilna naprava, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave
Objavljeno v DKUM: 26.03.2015; Ogledov: 2521; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

42.
ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ OBMOČJE PREKMURJA
Aleš Haužar, 2013, diplomsko delo

Opis: Klimatske spremembe, ki povzročajo zmanjšanje količin padavin skozi celotno leto, privedejo do drastičnega pomakanja pitne vode na severozahodnem delu Prekmurja. Pomanjkanju pitne vode, bi se izognili s priključitvijo gospodinjstev na mestni vodovodni sistem. Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode, bi bilo potrebno povečati zmogljivost črpališča, rekonstruirati oz. na novo izgraditi celotno vodovodno omrežje ter zgraditi ustrezne vodohrane in prečrpališča. V diplomskem delu bo opisano in dimenzionirano potrebno vodovodno omrežje, ki bo oskrbovalo prebivalce z pitno vodo. V izvedbo bodo vključeni vsi obstoječi in predvideni infrastrukturni objekti za vodovodno omrežje.
Ključne besede: vodovod, omrežje, vodohran, črpališče, hidravlični izračun
Objavljeno v DKUM: 28.10.2013; Ogledov: 1913; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

43.
Določevanje poplavnega območja na reki Vipavi v naselju Brje
Tomaž Mayer, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Delo predstavlja način in potek določevanja poplavnih območij za manjše vodotoke. V začetku so podana potrebna teoretična izhodišča za izdelavo analize poplavnega območja. Naloga se nadaljuje s pregledom veljavne zakonodaje v republiki Sloveniji. Na koncu pa je predstavljen praktičen primer izdelave poplavne analize na reki Vipavi v naselju Brje.
Ključne besede: poplavno območje, HEC-RAS, poplave, tok s prosto gladino, urejanje vodotokov
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 2040; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

44.
IDEJNA REŠITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V NASELJU ŠKOFJA RIŽA V OBČINI TRBOVLJE
Gašper Princ, 2013, diplomsko delo

Opis: Naša potreba po čisti naravi, nas žene v čedalje bolj premišljeno ravnanje z odpadki. Odpadna voda je eden največjih onesnaževalcev okolja, zato nam vest in zakonodaja narekujeta, da odpadno vodo pred izlivom v naravo očistimo. V ta namen sem se odločil, da za majhno vasico v zasavskem hribovju poiščem najprimernejšo rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V diplomskem delu sem preučil in stroškovno ovrednotil dva načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in sicer, izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čiščenje komunalne odpadne vode na skupni čistilni napravi ter opremljanje objektov z individualnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Oba načina sem stroškovno ocenil ter jih primerjal.
Ključne besede: čiščenje odpadne vode, kanalizacija, kanalizacijski sistemi, nizke zgradbe, mala čistilna naprava, stroškovna ocena
Objavljeno v DKUM: 22.08.2013; Ogledov: 2391; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (6,87 MB)

45.
VETRNE OBTEŽBE NA VISEČE MOSTOVE IN MOSTOVE S POŠEVNIMI ZATEGAMI
Mitja Papinutti, 2013, magistrsko delo

Opis: Veter je bil v preteklosti že vzrok za številne porušitve gradbenih konstrukcij in mostov, zato je poznavanje in analiza vetrnih obtežb v fazi projektiranja ključnega pomena. Pri večjih projektih, kot so daljši mostovi, zaenkrat še ne obstajajo standardi, ki bi določali, kako izračunati vplive vetra na mostno konstrukcijo, tako mora vsak inženir prevzeti odgovornost in izbrati pravilen pristop k problemu. Klasične študije obtežbe vetrov na mostove se opirajo na preizkuse v vetrovnikih, ki jih je v zadnjem času možno nadomeščati z računalniškimi simulacijami. V magistrskem delu so predstavljena matematična orodja skupaj s programi za celovito računalniško analizo vetrnih obtežb na mostne konstrukcije, pri čemer ni potrebno uporabljati vetrovnika. Aeroelastična nestabilnost, kot je omahovanje, je rušilno gibanje mostu v laminarnem vetru. Za ustrezno varnost mostu je potrebno oceniti, pri kateri hitrosti vetra nastopi nestabilnost in kakšna je povratna doba tega pojava. Aeroelastične analize in analize turbulentnega vetra so narejene s sestavljanjem kompleksnega tridimenzionalnega dinamičnega modela konstrukcije in z enostavnim preizkusom segmenta iz vetrovnika. Klasična matematična teorija je grajena na bazi preizkusov v vetrovnikih in je v celoti razvita s frekvenčno metodo. Odzivi mostu v vetru morajo biti poznani za vsak projekt posebej, saj se lahko le na podlagi teh informacij oceni potreba po omejevanju vibracij oziroma po vgraditvi dušilcev vibracij. Glavni cilj magistrskega dela je izračun kritičnih hitrosti vetra, ki povzroči porušitev mostov v času gradnje oziroma že zgrajenih mostov z različnimi pristopi.
Ključne besede: vetrna obtežba, interakcija tekočine in objekta, aeroelastika mostov, računalniška dinamika tekočin, odvodi omahovanja.
Objavljeno v DKUM: 04.04.2013; Ogledov: 2814; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (16,07 MB)

46.
KANALIZACIJA V MARIBORU
Mojca Kosi, 2013, diplomsko delo

Opis: Kanalizacijsko omrežje je ljudem dokaj neviden svet v podzemlju, brez katerega naše življenje ne bi funkcioniralo. Zanimivo je dejstvo, da so v Indiji, kjer je bilo takrat 50.000 prebivalcev, že pred približno 6000 leti uredili stranišča in kanalizacijo. Diplomsko delo opisuje splošne lastnosti kanalizacije, kako se jo vzdržuje, kakšen je njen razvoj od vseh začetkov pa do danes in pregled kakšna dokumentacija je sploh potrebna, da se lahko priključimo na kanalizacijsko omrežje.
Ključne besede: kanalizacija, razvoj, vzdrževanje, kanalizacijski priključek
Objavljeno v DKUM: 05.03.2013; Ogledov: 2628; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

47.
ANALIZA IZVEDENIH UREDITVENIH UKREPOV NA ODSEKU SAVE BOHINJKE OD KRAJA BROD DO LAŠKEGA ROVTA
Mitja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: V prvem delu naloge sem se seznanil z urejanjem vodotokov, kjer sem opredelil cilje, ki jih hočemo doseči z ureditvijo vodotokov. Predstavil sem probleme, ki nastajajo pri urejanju vodotokov in splošne ureditvene ukrepe. Tukaj sem prikazal najpogosteje uporabljene ukrepe pred visokimi vodami ter stabilizacijo struge vodotoka. Temu sledi del naloge o poplavah, kjer sem prikazal najpogostejše vzroke za nastanek poplav, njihove značilnosti, škodo, ki jo povzročajo tako na območju vodotokov kot prostorov ob njih, ter ukrepe, ki jih najpogosteje izvajamo za zaščito pred poplavami. Po končanem splošnem delu, sledi praktični, v katerem je prikazana konkretna ureditev vodotoka na odseku Sava Bohinjke, med krajema Brod in Laški Rovt. Ureditev vodotoka je bila izvedena v dveh delih: prvi del leta 2008, drugi pa leta 2010. Prikazal sem izvedbo ureditvenih ukrepov med in po gradnji ter današnje stanje na in ob vodnogospodarskih objektih. Sledi zadnji del naloge, v katerem sem izvedel analizo izvedenih ureditvenih ukrepov sonaravnega urejanja vodotokov, od končanja del do danes. Cilj naloge je ugotovitev ali so izvedeni ureditveni ukrepi sonaravnega urejanja vodotokov na odseku Save Bohinjke, zadovoljili naša pričakovanja, v časovnem obdobju treh oziroma štirih let, od končanja del do danes. Iz analize izvedenih ukrepov ugotavljam, da so ureditvena dela sonaravnega urejanja vodotokov v splošnem zadovoljila naša pričakovanja in cilje. Poudaril bi, da sonaravno urejanje vodotokov zahteva več rednega vzdrževanja od tehničnih rešitev urejanja in s tem tudi več finančnih sredstev.
Ključne besede: urejanje vodotokov, Sava Bohinjka, sonaravno urejanje vodotokov, analiza izvedenih ukrepov, poplave
Objavljeno v DKUM: 24.01.2013; Ogledov: 2088; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (18,31 MB)

48.
SANACIJA STRUGE MISLINJE NA OBMOČJU NEKDANJE HE V PAMEČAH
Anja Bregovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo predstavili kratek opis povodja Mislinje. Navedene so osnovne topografske in hidrografske lastnosti ter zgodovina povodja. V nadaljevanju je podrobneje obravnavan odsek povodja Mislinje v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Podan je podroben opis obstoječega stanja na odseku, kjer se na omejenem področju srečamo z dotrajanimi vodnimi objekti – obrežnimi zidovi, kakor tudi z dokaj visokim in neprimernim pragom, ki onemogoča migracijo vodnih živali. Predstavili smo hidravlike osnove pri računanju enodimenzionalnega toka. Izdelali smo hidravlični računski model odseka s pomočjo HEC-RAS, verzija 4.1. ter izvedli izračune gladin s povratnimi dobami 5, 10, 20, 50 in 100 let. Hidravlične izračune smo izvedli tudi z novimi robnimi pogoji in jih primerjali z obstoječimi. Rezultat je pokazal, da smo s predvidenimi ukrepi izboljšali varnost brežin ter dosegli dodatno varnost tudi pri pretoku Q100.
Ključne besede: porečje reke Mislinje, urejanje površinskih voda, poplavna varnost, hidravlični model, HEC-RAS
Objavljeno v DKUM: 07.01.2013; Ogledov: 2827; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (7,38 MB)

49.
MALA HIDROELEKTRARNA NA REKI DRAVINJI
Primož Rezar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje postopka pridobitve koncesije za izrabo vode za pridobivanje električne energije na izbrani lokaciji na reki Dravinji in pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo mHe z ustreznimi tehničnimi rešitvami. Za pridobitev koncesije se na ARSO odda ustrezna vloga s priloženo idejno zasnovo. Po podpisu koncesijske pogodbe moramo pridobiti vsa zahtevana soglasja. Za pridobitev gradbenega dovoljenja moramo na upravni enoti oddati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavljen iz vodilne mape, ustreznih načrtov in elaboratov ter kopij vseh soglasij in koncesijske pogodbe. MHe na reki Dravinji je sestavljena iz vtočnega in iztočnega objekta, strojnice in kablovoda do električnega omrežja.
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, projektna dokumentacija, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije, vodna energija, strojna oprema
Objavljeno v DKUM: 05.07.2012; Ogledov: 4666; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (19,77 MB)

50.
Uporaba akustičnega Dopplerjevega merilnika pretokov (ADMP) za analizo lebdečih plavin v rekah
Renata Jecl, Janja Kramer Stajnko, Gregor Podlogar, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku so predstavljeni nekateri rezultati meritev pretokov z uporabo akustičnega Dopplerjevega merilnika pretokov (ADMP), ki se opravljajo kot del aktivnosti v okviru mednarodnega projekta Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura - DRA_MUR_CI (Drava-Mura Crossborder Initiative). V sklopu delovnega paketa 3, ki se nanaša na raziskave s področja transporta sedimentov v rekah, se na izbranih profilih reke Drave in Mure izvajajo kontinuirne meritve pretokov, sočasno pa se tudi odvzemajo vzorci vode, na podlagi katerih se kasneje v laboratoriju določi vrsta in količina sedimentov. Končni rezultati meritev, ki so pretok, posnetek dna struge, površina prečnega prereza izbranega profila, srednja hitrost toka itd., služijo kot vhodni podatki za kasnejše vzpostavljanje modela lebdečih plavin v rekah, ki bo uporaben predvsem za kalibracijo obstoječega modela sedimentov rek kot osnovo za njihovo nadaljnjo upravljanje. Raziskave potekajo v sodelovanju s partnerji iz sosednje Avstrije in sicer z Oddelekom urada avstrijske koroške deželne vlade, odgovornim za strokovno področje hidrologije, vodnogospodarske zaščite, vzdrževanja, vodnega javnega dobra, (Amt der Kärntner Landesregierung, Abteilung 18, Wasserwirtschaft), ki imajo bogate izkušnje s spremljanjem transporta lebdečih plavin v rekah. V okviru projekta se izvaja medsebojna primerjava rezultatov meritev, skupni izsledki pa zagotavljajo vzpostavitev učinkovitega in natančnega modela lebdečih plavin.
Ključne besede: meritev pretoka rek, akustični Dopplerjev merilnik pretokov, transport sedimentov
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2317; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici