| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Družabni ples na Ptuju : diplomska naloga
Božena Krivec, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: sociologija, ples, Ptuj, razvoj, prosti čas, diplomska dela
Objavljeno: 01.02.2009; Ogledov: 3325; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (408,81 KB)

2.
POKRITOST RESNIČNOSTNE ODDAJE BIG BROTHER V TISKANIH SPECIALIZIRANIH REVIJAH V SLOVENIJI
Petra Marčič, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Konec devetdesetih let so se pojavile resničnostne oddaje, katerih gledanost je iz leta v leto naraščala. Televizijski ustvarjalci so gledalcem začeli ponujati resničnostne oddaje, ki so prinesle dramo za gledalce, izzive za tekmovalce v oddajah, nagrade in ogromno denarja producentom. V svoji diplomski nalogi sem raziskala, kakšen je bil odziv tiskanih medijev (Stop, Hopla, Pilot, Vikend) na resničnostne oddaje Big Brother v Sloveniji. V prvem poglavju sem opisala resničnost za gledalce, ki spremljalo oddajo na televiziji, in za tiste, ki spremljajo oddajo preko interneta, ter resničnost, kakršna obstaja za tekmovalce. V drugem poglavju sem se posvetila producentom in njihovi vlogi, v tretjem pa tekmovalcem obeh sezon. Četrto poglavje pa sem posvetila voditeljici Nini Osenar. Ugotovila sem, da sta obe sezoni resničnostne oddaje Big Brother bili razširjeni v tiskanih medijih. Poročali so o dogodkih, ki so bili prikazani na televiziji, in o tekmovalcih. Pisanje o tekmovalcih je ponehalo s koncem oddaje, razen pisanje o voditeljici, ki se je še nadaljevalo.
Ključne besede: resničnostna oddaja, Big Brother, tiskani mediji, producenti, tekmovalci, voditeljica
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1862; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
ČLOVEKOVA KOMUNIKACIJA Z MEDIJI ZUNAJ DOMA
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Družboslovne vede doslej še niso raziskale medijev zunaj doma z vidikov, ki bi presegali interese oglaševalcev. O njih so pisali in pišejo predvsem ekonomisti v oglaševalskih priročnikih, oglaševalci in medijski načrtovalci. V obdobju zasičenosti s temi mediji so na pobudo urbanistov nekaj členov vključili tudi v zakonodajo, ki ureja posege v okolje. Sociologi, psihologi in drugi družboslovci jim ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav so v naših življenjih vedno bolj prisotni. Cilj je bil podrobneje opisati medije zunaj doma in najti tiste njihove značilnosti, ki jih uvrščajo v množične medije. Oglaševanje kot njihova primarna lastnost je definirano kot enosmerna, neosebna komunikacija, vendar človekovo zaznavanje okolice in njegova reakcija na oglaševanje v javnem prostoru omenjeno definicijo postavljajo pod vprašaj. Izbrala sem oglaševalske kampanje (Benetton, Kdo mi postavlja merila, Sun Mix) na medijih zunaj doma, ki so izzvale odziv javnosti in privedle do izrazitejšega artikuliranja odnosa do oglasov in oglaševanja. Upoštevana so stališča, objavljena tako v tiskanih medijih kot na internetnih forumih. Začetni del naloge je posvečen razvoju teh medijev in prednostim oziroma slabostim oglaševanja na njih, kakor so opisane v dostopni literaturi. Ugotovila sem, da so oglaševalci pripravljeni prestopiti marsikatero mejo, da bi pritegnili pozornost mimoidočega. Medijski načrtovalci vedo, kam medij z oglasom postaviti, da ga bo opazilo čim več ljudi, ekonomisti znajo s posebnimi metodami (OMEX) in orodji izračunati podatke o frekvenci in dosegu določenega oglasa na mediju zunaj doma. Čeprav bi naj bile lokacija postavitve, število ponovitev oglasa in vizualna podoba bistvene komponente pri pritegovanju človekove pozornosti, je običajno vsebina oglasa tista, ki doseže ta cilj.
Ključne besede: Množični mediji, mediji in oglaševanje zunaj doma, javni prostor, odziv javnosti, človekovo zaznavanje okolice.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1411; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

4.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Ključne besede: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2198; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
SEM JAZ ODRAZ ... ANALIZA ŽENSKE SAMOZAVESTI V REVIJALNEM TISKU
Monika Špes, 2010, diplomsko delo

Opis: Mediji igrajo pomembno vlogo v našem življenju, saj nas zabavajo, informirajo ter mnogokrat tudi vznemirjajo. Del medijske scene so tudi revije za ženske, ki imajo visoko mesečno naklado. Zanimalo me je, kaj je tisto, kar dela sedanje revije za ženske tako zanimive in brane, ter kako se razlikujejo od tistih izpred petdesetih let. Za potrebe diplomske naloge sem izbrala revijo Naša žena iz let 1960 in 1961 ter iz let 2007 in 2008 ter Cosmopolitan iz let 2007 in 2008. Diplomsko nalogo sem razdelila na štiri poglavja, v prvem poglavju sem opisala ženske revije. V drugem poglavju sem analizirala naslovnice revij ter jih primerjala med seboj. V tretjem poglavju sem primerjala modne trende in modne smernice ter opisala, kako se je moda spreminjala v zadnjih petdesetih letih. V četrtem poglavju sem opredelila položaj žensk danes ter pred petdesetimi leti ter analizirala težave, ki so se pojavile v svetovalnih rubrikah revij.
Ključne besede: ženske revije, naslovnica, fotografija, modni trendi, položaj žensk, svetovalne rubrike
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 2054; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

6.
ČAROBNOST ZASTEKLJENIH PEJSAŽEV: SOCIOLOŠKA ANALIZA
Maja Nemšak, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Čarobnost zastekljenih pejsažev: sociološka analiza se ukvarja s fenomenom sodobnih nakupovalnih središč oziroma z analizo nakupovalnega središča Europark. Cilj diplomskega dela je pojasniti, kaj žene ljudi v nakupovalna središča (konkretno v Europark) oziroma ugotoviti, v čem se skriva čarobnost teh zastekljenih pejsažev. Odgovor na zastavljeno vprašanje je terjal obravnavo teoretičnih nastavkov o potrošnji in potrošniški družbi, razpravo o različnih pogledih na nakupovalna središča ter analizo konkretnega primera – nakupovalnega središča Europark. Dokazali smo, da sodobnega potrošnika v nakupovalna središča ne žene zgolj motiv (na)kupovanja eksistenčnih dobrin oziroma izdelkov, ampak tudi želja po izkustvu užitka, zabavi, sproščanju, sociabilnosti in vključenosti v sodobno (potrošniško) družbo. To željo zadovoljujejo prav nakupovalna središča, ki so hkrati mesta zabave, visoko estetizirani prostori potrošnje, prostor družabnosti, hiperrealnost itd. Vzgibov za obisk nakupovalnega središča torej ne moremo razumeti brez razumevanja širokega spektra družbenih sprememb, povezanih s preobratom od moderne k postmoderni družbi, od poglavitne vloge dela k poglavitni vlogi trga in potrošnje, od tradicionalnega k sodobnemu hedonizmu, od primata potreb in želje k primatu stila in estetizacije potrošnje, od potrošnje, ki zadovoljuje posameznikove materialne potrebe, k potrošnji, ki naglašuje posameznikove fantazije.
Ključne besede: nakupovalno središče, potrošnja kot kulturna in socialna praksa, sociabilnost, estetizacija prostorov potrošnje, izkustvo užitka
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1685; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
ZASEBNOST OD RABE DO ZLORABE
Tamara Flegerič, 2011, diplomsko delo

Opis: Nastanek interneta in njegova popularizacija s pojavom svetovnega spleta je povzročil veliko revolucijo. Najpopularnejše orodje spleta 2.0 in s tem najpomembnejši medij spletne komunikacije so postala spletna socialna omrežja. Spletno socialno omrežje, ki je postalo pravi fenomen in kateremu smo se posvetili v pričujoči diplomski nalogi, je Facebook. V diplomskem delu z naslovom »Zasebnost od rabe do zlorabe« sta predstavljeni zasebnost in varnost na Facebooku. V teoretičnem delu se bomo posvetili nastanku interneta, opredelitvi spletnih socialnih omrežij, analizi spletnega socialnega omrežja Facebook in zasebnosti na Facebooku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o uporabi in zasebnosti na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 14 uporabnikov v starosti med 25 in 30 let. Dva tedna so najprej pisali dnevnike o njegovi uporabi, ki so nam služili kot pomoč pri oblikovanju vprašanj za nadaljnje intervjuje z le-temi uporabniki. Rezultati prikazujejo odnos izbrane skupine uporabnikov do zasebnosti na Facebooku. Prikazujejo njihovo poznavanje strukture Facebooka, kot tudi njegove zasebnosti.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, spletno socialno omrežje Facebook, zasebnost, zasebnost na Facebooku, varnost na Facebooku
Objavljeno: 09.01.2012; Ogledov: 2024; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Sviraj, Kranjčec! Od vaške godbe do koncertnega pihalnega orkestra
Mihaela Slovenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Pihalni orkester Kapele je eden najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji (najstarejše naj bi bilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki po vseh podatkih deluje že od leta 1665, za njim je Postojnska godba, ki naj bi nastopala od leta 1808, potem Mestna godba Metlika z letnico ustanovitve 1829 in za temi sledi Pihalni orkester Kapele), saj so ga ustanovili leta 1850. S kapelsko godbo (kot ji pravimo domačini) živi celotna krajevna skupnost in tudi občina, saj nas le-ta spremlja na različnih prireditvah in veselicah in prav za nas pripravlja letne koncerte z znanimi in manj znanimi kvalitetnimi glasbenimi gosti. Kljub njenim »letom« pa do leta 2010, ko je nastal zbornik o kapelski godbi, ni bilo na razpolago nobene knjige, ki bi jo opisovala od njenega nastanka pa do današnjih dni. To je bila priložnost tudi zame, da kot študentka sociologije ta zbornik povežem s svojo diplomsko nalogo in opišem kapelsko »plehmuziko« ter njen nastanek povežem z zgodovino glasbe in godbeništva v Evropi in na Slovenskem. Cilj dela je bil opis godbeništva v Kapelah z umestitvijo tega v slovenski prostor in doseči jasno predstavo o delovanju Pihalnega orkestra Kapele. Pregledala sem razpoložljive vire in literaturo ter iskala druge arhivske vire. Obiskala sem Zgodovinski arhiv Celje in Slovansko knjižnico Ljubljana. Brskala sem po kroniki OŠ Dobova PŠ Kapele, iskala gradivo v Knjižnici Brežice in pridobila nekaj gradiva iz arhiva ZKD Brežice, arhiva Pihalnega orkestra Kapele. Pomembni viri pa so bili osebni arhivi godbenic in godbenikov. Med aktivnimi člani pihalnega orkestra sem opravila še anketo. S pomočjo različnih primerjav, študij in analiz je mogoče zaključiti, da je bila kapelska godba v okviru vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi v Kapelah in okolici bliže tradiciji godčevstva, znotraj narodno-političnih in verskih dogodkov pred prvo vojno, med obema vojnama ter v okviru družbeno-političnih prireditev po drugi vojni pa bliže funkciji in značilnostim vojaških godb. Danes je funkcija takega orkestra predvsem promocija kraja in države na različnih koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Ni dovolj le igranje, potrebno je vedno bolj kakovostno orkestriranje.
Ključne besede: Pihalni orkester Kapele, kapelska godba, orkester, Kapele, koncerti, prireditve, veselice, godci, godbeniki, kapelnik.
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 1708; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
VRNITEV VSEOBSEGAJOČEGA PLESA
Aleksandra Petrovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Vrnitev vseobsegajočega plesa obravnava nova plesna stila klovnanje in krump, ki vsaj v nekem trenutku sovpadata s Sachsovim (1997) dojemanjem vseobsegajočega plesa, ki prežema vse vidike človekovega bivanja. Z namenom odkriti, do katere mere je možna vrnitev vseobsegajočega plesa, kaj jo povzroči in kdaj ne moremo več govoriti o vseobsežnosti, sem razdelala tudi družbene in psihološke dimenzije krumpa in klovnanja, ki sovpadajo z dimenzijami plesa nasploh. Metoda analize in sinteze virov ter komparativna metoda sta potrdili, da imata klovnanje in krump na ozemlju svojega nastanka ugodne psihološke in družbene učinke ter sta vseobsežna; drugam pa sta skozi medije prišla kot svetovni trend, ki se ga je mogoče naučiti, ni pa način življenja. Vseeno pa bi s pedagoškim premislekom lahko tudi drugod dosegli podobne učinke, če bi ta plesa ponudili ciljnim skupinam posameznikov, ki so agresivni in/ali nabiti z negativno energijo, saj znotraj skupnosti njunega nastanka plesa »zdravita« ravno takšne tegobe. Plesna terapija s klovnanjem in/ali krumpom bi utegnila biti koristno sredstvo predvsem v šolah pri ravnanju z odklonskimi posamezniki, v popravnih domovih in zaporih.
Ključne besede: Vseobsegajoči ples, klovnanje, krump, družbene dimenzije plesa, psihološke dimenzije plesa.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1034; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (727,61 KB)

10.
POTROŠNIŠTVO IN FENOMEN MODNEGA OUTLETA
Eva Ogrizek, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko govorimo o potrošništvu in potrošnji, le redkokdaj zasledimo pojem outlet. Družboslovje tega področja do sedaj še ni raziskalo, čeprav je danes ta fenomen prodaje že kar razširjen in bi težko rekli, da gre za novost. Tudi ko govorimo o tržnih raziskavah, tega pojma ne zasledimo. Zdi se, kot da ta maloprodajni format nikogar ne zanima. Namen raziskovanja diplomske naloge je umestiti pojem outleta v množično potrošnjo. Naloga se osredotoča na trgovine z oblačili, ki ponujajo blago blagovnih znamk srednjega cenovnega razreda. Blago v outletih torej ni produkt blagovnih znamk najnižje kakovosti, po drugi strani pa se v outletih le redko prodaja blago najprestižnejših imen in najvišje kakovosti. Kaj je outlet, definicije, razlage in utemeljitve tega pojma pojasnjuje drugi del diplomske naloge, medtem ko se prvi osredotoča na vzroke, zaradi katerih se človek oblači, in zakaj se oblači, kot se oblači. V nadaljevanju prvega dela pa je govora o modi in o tem, zakaj človek sledi modi in kateri so družbeni razredi, ki jo dejansko najbolj spremljajo. V poglavju o potrošništvu so opisani in pojasnjeni razlogi, zakaj človek nakupuje; kaj ga vodi v nakupne odločitve in zakaj se pri tem obnaša, kot se. Glavna značilnost outlet trgovin je ta, da so navadno umeščene na oddaljene in tako tudi manj dostopne lokacije. Na ta način ne konkurirajo drugim trgovinam, ki prodajajo blago po normalnih cenah. Za potrošnika to pomeni, da se za obisk teh prodajaln odloča zavestno in v naprej načrtuje obisk.
Ključne besede: outlet, nakupovalna središča, moda, potrošništvo, obleka, stil, kupec, prodajalna
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1756; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (394,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici