1. |
2. |
3. POSTANEK NA TRIKOTNI JASI - MARIBORSKO POHORJE KOT PODROČJE ODDIHAKarmen Cveček, 2014, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil sociološka obravnava preživljanja aktivnega prostega časa v naravi. V ta namen je bila izvedena analiza člankov v revijah Planinski vestnik in Skozi TAM ter analiza primarne/sociološke in sekundarne literature. Pregledali smo, kako se je spreminjal pomen prostega časa in njegova vloga v vsakdanjem življenju posameznika. Omejili smo se na področje Mariborskega Pohorja in ugotovili, da je urbanistični načrt iz leta 1949 vključeval urejanje zelenih površin, ki bi meščanom Maribora omogočale aktivno preživljanje prostega časa. Človekov odnos do narave se je spremenil, ljudje so v njej začeli uživati. Začetek množičnega obiskovanja Mariborskega Pohorja in množične kulture označujemo z gradnjo Pohorske vzpenjače, ki je omogočila, da Pohorje vidijo tudi tisti, ki ga prej niso. Omenili bomo tudi pohodne čevlje, ki so pomemben del pohodnikove opreme, vendar je njihov pomen dobil novo razsežnost v postmoderni potrošniški družbi.
Ključne besede: prosti čas, narava, pohodništvo, urbanistični načrt, množična kultura
Objavljeno v DKUM: 16.05.2014; Ogledov: 1703; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (862,89 KB) |
4. VRNITEV VSEOBSEGAJOČEGA PLESAAleksandra Petrovič, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Vrnitev vseobsegajočega plesa obravnava nova plesna stila klovnanje in krump, ki vsaj v nekem trenutku sovpadata s Sachsovim (1997) dojemanjem vseobsegajočega plesa, ki prežema vse vidike človekovega bivanja. Z namenom odkriti, do katere mere je možna vrnitev vseobsegajočega plesa, kaj jo povzroči in kdaj ne moremo več govoriti o vseobsežnosti, sem razdelala tudi družbene in psihološke dimenzije krumpa in klovnanja, ki sovpadajo z dimenzijami plesa nasploh.
Metoda analize in sinteze virov ter komparativna metoda sta potrdili, da imata klovnanje in krump na ozemlju svojega nastanka ugodne psihološke in družbene učinke ter sta vseobsežna; drugam pa sta skozi medije prišla kot svetovni trend, ki se ga je mogoče naučiti, ni pa način življenja. Vseeno pa bi s pedagoškim premislekom lahko tudi drugod dosegli podobne učinke, če bi ta plesa ponudili ciljnim skupinam posameznikov, ki so agresivni in/ali nabiti z negativno energijo, saj znotraj skupnosti njunega nastanka plesa »zdravita« ravno takšne tegobe.
Plesna terapija s klovnanjem in/ali krumpom bi utegnila biti koristno sredstvo predvsem v šolah pri ravnanju z odklonskimi posamezniki, v popravnih domovih in zaporih.
Ključne besede: Vseobsegajoči ples, klovnanje, krump, družbene dimenzije plesa, psihološke dimenzije plesa.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 1837; Prenosov: 103
Celotno besedilo (727,61 KB) |
5. POTROŠNIŠTVO IN FENOMEN MODNEGA OUTLETAEva Ogrizek, 2012, diplomsko delo Opis: Ko govorimo o potrošništvu in potrošnji, le redkokdaj zasledimo pojem outlet. Družboslovje tega področja do sedaj še ni raziskalo, čeprav je danes ta fenomen prodaje že kar razširjen in bi težko rekli, da gre za novost. Tudi ko govorimo o tržnih raziskavah, tega pojma ne zasledimo. Zdi se, kot da ta maloprodajni format nikogar ne zanima. Namen raziskovanja diplomske naloge je umestiti pojem outleta v množično potrošnjo. Naloga se osredotoča na trgovine z oblačili, ki ponujajo blago blagovnih znamk srednjega cenovnega razreda. Blago v outletih torej ni produkt blagovnih znamk najnižje kakovosti, po drugi strani pa se v outletih le redko prodaja blago najprestižnejših imen in najvišje kakovosti. Kaj je outlet, definicije, razlage in utemeljitve tega pojma pojasnjuje drugi del diplomske naloge, medtem ko se prvi osredotoča na vzroke, zaradi katerih se človek oblači, in zakaj se oblači, kot se oblači. V nadaljevanju prvega dela pa je govora o modi in o tem, zakaj človek sledi modi in kateri so družbeni razredi, ki jo dejansko najbolj spremljajo. V poglavju o potrošništvu so opisani in pojasnjeni razlogi, zakaj človek nakupuje; kaj ga vodi v nakupne odločitve in zakaj se pri tem obnaša, kot se.
Glavna značilnost outlet trgovin je ta, da so navadno umeščene na oddaljene in tako tudi manj dostopne lokacije. Na ta način ne konkurirajo drugim trgovinam, ki prodajajo blago po normalnih cenah. Za potrošnika to pomeni, da se za obisk teh prodajaln odloča zavestno in v naprej načrtuje obisk.
Ključne besede: outlet, nakupovalna središča, moda, potrošništvo, obleka, stil, kupec, prodajalna
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2889; Prenosov: 225
Celotno besedilo (394,88 KB) |
6. Sviraj, Kranjčec! Od vaške godbe do koncertnega pihalnega orkestraMihaela Slovenc, 2011, diplomsko delo Opis: Pihalni orkester Kapele je eden najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji (najstarejše naj bi bilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki po vseh podatkih deluje že od leta 1665, za njim je Postojnska godba, ki naj bi nastopala od leta 1808, potem Mestna godba Metlika z letnico ustanovitve 1829 in za temi sledi Pihalni orkester Kapele), saj so ga ustanovili leta 1850.
S kapelsko godbo (kot ji pravimo domačini) živi celotna krajevna skupnost in tudi občina, saj nas le-ta spremlja na različnih prireditvah in veselicah in prav za nas pripravlja letne koncerte z znanimi in manj znanimi kvalitetnimi glasbenimi gosti. Kljub njenim »letom« pa do leta 2010, ko je nastal zbornik o kapelski godbi, ni bilo na razpolago nobene knjige, ki bi jo opisovala od njenega nastanka pa do današnjih dni. To je bila priložnost tudi zame, da kot študentka sociologije ta zbornik povežem s svojo diplomsko nalogo in opišem kapelsko »plehmuziko« ter njen nastanek povežem z zgodovino glasbe in godbeništva v Evropi in na Slovenskem.
Cilj dela je bil opis godbeništva v Kapelah z umestitvijo tega v slovenski prostor in doseči jasno predstavo o delovanju Pihalnega orkestra Kapele. Pregledala sem razpoložljive vire in literaturo ter iskala druge arhivske vire. Obiskala sem Zgodovinski arhiv Celje in Slovansko knjižnico Ljubljana. Brskala sem po kroniki OŠ Dobova PŠ Kapele, iskala gradivo v Knjižnici Brežice in pridobila nekaj gradiva iz arhiva ZKD Brežice, arhiva Pihalnega orkestra Kapele. Pomembni viri pa so bili osebni arhivi godbenic in godbenikov. Med aktivnimi člani pihalnega orkestra sem opravila še anketo.
S pomočjo različnih primerjav, študij in analiz je mogoče zaključiti, da je bila kapelska godba v okviru vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi v Kapelah in okolici bliže tradiciji godčevstva, znotraj narodno-političnih in verskih dogodkov pred prvo vojno, med obema vojnama ter v okviru družbeno-političnih prireditev po drugi vojni pa bliže funkciji in značilnostim vojaških godb. Danes je funkcija takega orkestra predvsem promocija kraja in države na različnih koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Ni dovolj le igranje, potrebno je vedno bolj kakovostno orkestriranje.
Ključne besede: Pihalni orkester Kapele, kapelska godba, orkester, Kapele, koncerti, prireditve, veselice, godci, godbeniki, kapelnik.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2669; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Zasebnost od rabe do zlorabeTamara Flegerič, 2011, diplomsko delo Opis: Nastanek interneta in njegova popularizacija s pojavom svetovnega spleta je povzročil veliko revolucijo. Najpopularnejše orodje spleta 2.0 in s tem najpomembnejši medij spletne komunikacije so postala spletna socialna omrežja. Spletno socialno omrežje, ki je postalo pravi fenomen in kateremu smo se posvetili v pričujoči diplomski nalogi, je Facebook. V diplomskem delu z naslovom »Zasebnost od rabe do zlorabe« sta predstavljeni zasebnost in varnost na Facebooku. V teoretičnem delu se bomo posvetili nastanku interneta, opredelitvi spletnih socialnih omrežij, analizi spletnega socialnega omrežja Facebook in zasebnosti na Facebooku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o uporabi in zasebnosti na Facebooku. V raziskavi je sodelovalo 14 uporabnikov v starosti med 25 in 30 let. Dva tedna so najprej pisali dnevnike o njegovi uporabi, ki so nam služili kot pomoč pri oblikovanju vprašanj za nadaljnje intervjuje z le-temi uporabniki. Rezultati prikazujejo odnos izbrane skupine uporabnikov do zasebnosti na Facebooku. Prikazujejo njihovo poznavanje strukture Facebooka, kot tudi njegove zasebnosti.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, spletno socialno omrežje Facebook, zasebnost, zasebnost na Facebooku, varnost na Facebooku
Objavljeno v DKUM: 09.01.2012; Ogledov: 2788; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Čarobnost zastekljenih pejsažev: sociološka analizaMaja Nemšak, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Čarobnost zastekljenih pejsažev: sociološka analiza se ukvarja s fenomenom sodobnih nakupovalnih središč oziroma z analizo nakupovalnega središča Europark. Cilj diplomskega dela je pojasniti, kaj žene ljudi v nakupovalna središča (konkretno v Europark) oziroma ugotoviti, v čem se skriva čarobnost teh zastekljenih pejsažev. Odgovor na zastavljeno vprašanje je terjal obravnavo teoretičnih nastavkov o potrošnji in potrošniški družbi, razpravo o različnih pogledih na nakupovalna središča ter analizo konkretnega primera – nakupovalnega središča Europark. Dokazali smo, da sodobnega potrošnika v nakupovalna središča ne žene zgolj motiv (na)kupovanja eksistenčnih dobrin oziroma izdelkov, ampak tudi želja po izkustvu užitka, zabavi, sproščanju, sociabilnosti in vključenosti v sodobno (potrošniško) družbo. To željo zadovoljujejo prav nakupovalna središča, ki so hkrati mesta zabave, visoko estetizirani prostori potrošnje, prostor družabnosti, hiperrealnost itd. Vzgibov za obisk nakupovalnega središča torej ne moremo razumeti brez razumevanja širokega spektra družbenih sprememb, povezanih s preobratom od moderne k postmoderni družbi, od poglavitne vloge dela k poglavitni vlogi trga in potrošnje, od tradicionalnega k sodobnemu hedonizmu, od primata potreb in želje k primatu stila in estetizacije potrošnje, od potrošnje, ki zadovoljuje posameznikove materialne potrebe, k potrošnji, ki naglašuje posameznikove fantazije.
Ključne besede: nakupovalno središče, potrošnja kot kulturna in socialna praksa, sociabilnost, estetizacija prostorov potrošnje, izkustvo užitka
Objavljeno v DKUM: 04.01.2012; Ogledov: 2531; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,17 MB) |
9. NACIZEM, UMETNOST, UMETNINA: USODA EVROPSKE KULTURE DEDIŠČINE MED DRUGO SVETOVNO VOJNOBenjamin Korošec, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana usoda evropske kulturne dediščine pred, med in po drugi svetovni vojni. Cilj diplomskega dela je predstaviti nacistični odnos do umetnosti, njegovo sprevrženo politiko in gonjo proti drugače mislečim v umetnosti in nenazadnje tudi klavrno usodo številnih umetnin na evropskih tleh med drugo svetovno vojno. Nacisti so se na vrhuncu svojih moči polastili številnih umetniških zbirk v državni in zasebni, predvsem judovski lasti po vsej Evropi. Odgovorni so za daleč največji »zločin«, ki ga je kdajkoli storil kakšen državni sistem nad kulturno dediščino. Po končani vojni je stekel proces restitucije, ki se še danes ukvarja s številnimi nerešenimi primeri lastništva nad umetniškimi predmeti. Pri tem ni izvzeta niti naša država, kjer je tema o izginulih umetninah še vedno tabu in kjer ne kaže, da bi se stvari v bližnji prihodnosti premaknile v pozitivno smer.
Ključne besede: Umetnost, nacizem, umetnina, kulturna dediščina, druga svetovna vojna.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 4719; Prenosov: 530
Celotno besedilo (929,63 KB) |
10. Biti Argentinec in živeti domaMiha Zobec, 2011, diplomsko delo Opis: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Ključne besede: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 3132; Prenosov: 243
Celotno besedilo (3,26 MB) |
