| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 2247; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (654,14 KB)

4.
Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Miran Podvršnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Ključne besede: polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3042; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
Krmni ohrovt (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef)
Marina Rojko, 2010, diplomsko delo

Opis: Krmni ohrovt je s hranili bogata krmna rastlina, ki zaradi tehnoloških omejitev pri pridelovanju in vsebnostih škodljivih sestavin, v praksi ni močno razširjen. V diplomskem delu je strnjen pregled obstoječe strokovne literature o krmnem ohrovtu v Sloveniji in predstavljen poljski mikro poskus, izveden v naključnih blokih v štirih ponovitvah, na kmetiji Rojko v Spodnjem Dupleku (Vzhodna Slovenija). V poskusu je bil preučevan vpliv roka setve krmnega ohrovta strženarja (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. medullosa Thell) sorte Zeleni Angeliter, na višino rastlin, delež listov in prezimitev. Najvišjo končno višino so meseca novembra dosegle rastline, sejane meseca marca (210 cm), najnižjo pa rastline, sejane v mesecu juliju (100 cm). Najvišji delež listov v pridelku je bil pri setvah v juliju (40,7 %), najnižji pa pri setvah v marcu (20,1 %). Prezimitev rastlin pri nobenem izmed rokov setve ni bila uspešna. Zaradi uporabnosti listov za krmo so za jesensko uporabo primerne setve v mesecu juliju in avgustu.
Ključne besede: krmni ohrovt, rok setve, višina rastlin, delež listov
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3593; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (17,83 MB)

6.
VPLIV IZPOSTAVLJENOSTI RAZLIČNEMU OKOLJU NA KALIVOST SEMEN NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Ksenija Hvalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotavljali vplive različnega okolja na kalivost semen travniških rastlin skozi daljše časovno obdobje, smo v letih od 2004 do 2006 na Pohorskem dvoru izvedli eksaktni poskus s semeni travniških rastlin: kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi L.), navadni regrat (Taraxacum officinale G. H. Weber ex Wiggers), njivsko grabljišče (Knautia arvensis (L.) Coult., navadna kislica (Rumex acetosa L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis L.), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius L.), pasja trava (Dactylis glomerata L.) in ripeča zlatica (Ranunculus acris friesianus L.). Obravnavanja (izpostavljenost semena različnemu okolju) so bila sledeča: sobna temperatura (20 °C), seme v hladilniku pri temperaturi 8 °C, seme v tleh na travniku v globini 5 cm in seme v tleh na travniku v globini 10 cm. Kalivost semena smo ugotavljali po petih, osmih, enajstih in devetnajstih mesecih izpostavljenosti različnemu okolju. Obravnavane rastline so se z različnim deležem kalivosti v posameznih časovnih obdobjih različno odzvale na izpostavljenost semena različnemu okolju. Celo pri rastlinah iz iste rastlinske družine (trave - Poaceae) ni mogoče izdvojiti skupnih zakonitosti. Seme vseh obravnavnih travniških rastlin je ohranilo določeno stopnjo kalivosti v vseh obravnavanjih, tudi še po devetnajstem mesecu, kar kaže na to, da je seme vseh teh rastlinskih vrst vsaj kratkoročno obstojno.
Ključne besede: travniške rastline, seme, kalivost
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2566; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih od 2007 do 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46°29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika združbe Lolietum. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V obravnavanju 1 smo uporabili gnojevko od 2,5 GVŽ ha-1 in 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn) , v obravnavanju 2 pa smo ob istih gnojilih kot v obravnavanju 1, uporabili za 20 % manjše količine hranil. V obravnavanju 3 je bila vsebnost dodanih hranil primerljiva obravnavanju 1, le da so bila dodana hranila iz mineralnih gnojil. Najvišje pridelke sušine smo v letu 2007 pridelali v obravnavanju 1 (12,05 t ha-1), najnižje pa v obravnavanju 2 (9,46 t ha -1). Naslednje leto med obravnavanji ni bilo statistično signifikantnih razlik. Pri vrednotenju kakovosti krme so bile razlike med pridelki posameznih obravnavanj statistično signifikantne le pri večjih, do 20 odstotnih tveganjih. Rezultati nakazujejo na to, da so na male razlike med obravnavanji vplivali drugi dejavniki, kot je npr. intenzivna raba ruše in gnojenje v predhodnih letih. Zato bi bilo o dejanski vrednosti posameznih obravnavanj potrebno dolgoletno izvajanje poskusa.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2043; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (267,52 KB)

8.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Ključne besede: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1909; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
VPLIV GNOJENJA NA PRIDELEK KRME S TRAVNIKA ZDRUŽBE LOLIETUM OB TREH KROŠNJAH LETNO
Mojca Goličnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (46°29'31"S, 15°37'13"V, 325m n.v.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme (tri košnje letno) s travnika združbe Lolietum multiflorae. Obravnavanja (različna gnojenja) v poskusu zasnovanem kot naključni bloki v štirih ponovitvah so bila: 1 - gnojenje z gnojevko in hiperkornom - 140 kg N, 120 kg P2O5 in 262 kg K2O ha-1 letno; 2 - enako kot obravnavanje 1 vendar z 20 % nižjimi odmerki gnojil in hranil; 3 - enako kot obravnavanje 1 vendar so uporabljena konvencionalna mineralna gnojila (NPK, KAN). Najvišje pridelke suhe snovi smo tako v letu 2007 (12,60 t suhe snovi ha -1) kot 2008 (13,76 t suhe snovi ha -1) dosegli v obravnavanju 3, podobno je bilo s pridelkom surovih beljakovin (SB) in NEL. Glede na izhodiščno sestavo se je v času izvajanja poskusa v vseh obravnavanjih zmanjšala prisotnost mnogocvetne ljulke (Lolium multiflorum Lam.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) v ruši, povečal pa se je delež latovk (Poa ssp.). Trikosna raba te rastlinske združbe je zaradi pozne košnje in nizke prebavljivosti krme primerna le za ekstenzivno živinorejo.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1698; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (754,92 KB)

10.
Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih oljne ogrščice (Brassica napus L.) s herbicidi dostopnimi na Slovenskem tržišču
Rebeka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poskusu, izvedenem v letu 2009, smo proučevali možnosti kemičnega zatiranja plevelov v ozimni oljni ogrščici (sorta PRD 03). Uporabili smo 10 različnih kombinacij herbicidov na podlagi metazaklora, klomazona, klopiralida, dimetaklora in piklorama. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov, fitotoksičnost herbicidov ter pokrovnost parcelic z pleveli, v času dveh ocenjevanj. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno septembra, drugo pa spomladi, meseca aprila. Pri analizi skupne povprečne učinkovitosti herbicidov, smo ugotovili značilno manjšo učinkovitost dveh herbicidnih kombinacij, na podlagi klomazona ter klopiralida s pikloramom. Vseh ostalih 8 herbicidnih kombinacij je bilo visoko učinkovitih in se po stopnji učinkovitosti niso razlikovale med seboj. Nobena od preučevanih herbicidnih kombinacij ni povzročila pojavov kakršnih koli vizualno prepoznavnih znakov fitotoksičnosti na posevku ogrščice. Preučevani herbicidi, ki so dostopni na Slovenskem trgu nudijo zadovoljiv nivo možnosti za zatiranje plevelov v oljni ogrščici.
Ključne besede: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2053; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (649,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici