1. A critical analysis on multifaceted benefits of mixture of cover crops over pure standMarko Zupanič, Branko Kramberger, 2023, review article Abstract: Winter cover crops (WCCs) are fast-growing and high biomass producing crops that are included in the of crop rota- tion between two main cash crops. WCCs are used for greening the soil and can increase the yield of the main crop by increasing soil organic matter (SOM), soil water infiltrability and reducing water runoff and erosion, decreasing the weeds population and other soil-borne harmful biotic agents, improving soil microbial community, and enhancing agroecosystem services; however, yield can be adversely affected if they fix excessive nitrogen and do not release it in a timely manner. The carbon/nitrogen (C/N) ratio achieved in soil greening is a major factor in the availability of soil nitrogen, regardless of the location of soil residues; therefore, one option is to increase the nitrogen content of WCCs by sowing a mixture of legume and non-legume crops, since non-legumes such as grasses typically have a low nitrogen content and little to no positive effect on soil nitrogen availability on subsequent crops. The combination of legumes and non-legumes as WCCs exhibit multifaceted benefits such as quality biomass production, crop diversification, efficient plant protection, enrich- ment of soil microbes, biological nitrogen fixation, and so on. The integration of WCCs grasses and legumes into the crop rotation increases rational nitrogen management and can also increase SOM content and, consequently, soil fertility. The effective release of mineral nitrogen into the soil along the time should be taken into account in order to minimize leaching and optimize the symbiotic N fixed for the subsequent cash crop. Finally, with WCCs, it is possible to produce high-quality animal feed in pure stands and in mixtures in order to obtain on sustainable farm forage resources.
Keywords: cover crops, pure stand, mixed stand, agroecosystem services, advantages
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 265; Downloads: 10
 Full text (1,45 MB)
This document has many files! More... |
2. Nadvojvoda Janez Habsburško – Lotarinški in njegov vpliv na vinogradništvo na Štajerskem : diplomsko deloNika Gregorič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bo predstavljeno življenje in delo nadvojvode Janeza Habsburškega – Lotarinškega, predvsem njegov vpliv na Štajersko vinogradništvo Ime nadvojvoda Janez je slovelo po vsem svetu, ne le v sloju meščanstva in podjetnikov, temveč je tudi v kmečkem sloju veljal za dobrodušnega in ljubeznivega človeka. Za svoje domovanje je izbral Gradec, glavno mesto tedanje dežele Štajerske, kjer je preživljal najlepše dni svojega življenja. Kmetijstvo in umetnost sta po njegovi zaslugi imela najkrepkejšega podpornika. Ne le na Štajerskem, ampak tudi v deželi Kranjski je kot podpornik in prijatelj gospodarskemu in obrtnemu listu Novicam pustil poseben pečat. Po njegovi zaslugi so ustanovili Štajerski deželni arhiv in v Vordernbergu odprli rudarsko in železarsko šolo. Sodeloval je pri ustanovitvi Anine bolnišnice v Gradcu, Štajerske hranilnice, zavarovalnice Grazer Wechselseitige, danes znano pod imenom Grawe. Na tem mestu se mu je poredila zamisel o ustanoviti Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu, kmalu zatem sta bili ustanovljeni podružnici v današnjem Mariboru in Celju. Med mnogimi slovesi in ustvarjanjem nikoli ni pozabil na kmetijstvo. Prav poseben odnos je negoval do vinogradništva. Zelo dobro je poznal razmere ob Renu, kakovost tamkajšnjih vin je prenesel tudi v štajersko deželo. Kupil je posestvo v okolici Limbuša in Peker, danes znano pod imenom Meranovo. Leto dni kasneje so bile zasedene prve prenesene sorte na način, ki ga poznamo še danes: strogo ločevanje sort in sajenje v vrstah. Trte so pokazale uspeh že ob prvi trgatvi, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil. Z vini posebnih kakovosti je vino z Meranovega prejel visoko oceno na ocenjevanju v Parizu. Vinogradi so postali tako ugledni in prepoznavni, da so na Meranovem ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem. Tako je 11. maja 1859, v miru zaspal največji prijatelj in dobrotnik Štajerske zemlje. Namen diplomskega dela je analizirati in interpretirati podatke na podlagi zapisov že znanih avtorjev. Prav tako bomo opredelili njegovo gospodarsko in politično delovanje, predvsem pri razvoju kmetijstva. Glavni cilj diplomskega dela je spisati zaokroženo besedilo na podlagi že znanih podatkov in zapisov
Keywords: besede: nadvojvoda Janez, kmetijstvo, Meranovo, vinogradništvo, Štajerska dežela, ustanoviti, železarstvo, prva vinarsko-sadjarska šola, zavarovalnica, Kmetijska družba
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 819; Downloads: 77
Full text (955,02 KB) |
3. Strategija trženja vin z Meranovega in ekonomska analiza : magistrsko deloPetra Štuhec, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali prodajo vin z Meranovega med leti 2002 in 2019, obenem pa smo raziskovali zgodovinski pomen blagovne znamke Meranovo. Hkrati smo pregledali zakonodajo s področja varnosti živil, ki se navezuje predvsem na trženje različnih sort vina. Na podlagi pridobljenih podatkov iz leta 2019 smo razvili simulacijski model, ki zajema skupne stroške in skupne prihodke pridelave in predelave grozdja na posestvu Meranovo. Z elektronsko preglednico smo ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava grozdja ekonomsko upravičena, saj je koeficient ekonomičnosti večji od 1 (Ke = 1,19). Po pregledu literature lahko zaključimo, da je Meranovo prepoznavna blagovna znamka vin, ki temelji na tradiciji iz časov nadvojvode Janeza.
Keywords: Meranovo, nadvojvoda Janez, pridelava vina, analiza trga, simulacijski model
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 910; Downloads: 94
Full text (3,28 MB) |
4. Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembamBranko Kramberger, Tomaž Žnidaršič, Boštjan Kristan, Miran Podvršnik, Drago Babnik, 2022 Abstract: Pridelava in konzerviranje krme v obdobjih, ko ni pomanjkanja vode za rast rastlin in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna elementa prilagajanja živinoreje klimatskim spremembam. V Eip- Agri projektu 'Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam' smo primerjali pridelavo in konzerviranje metuljnic v čisti setvi ter mešanice metuljnic in trav (oboje brez gnojenja z dušikom) s pridelavo z dušikom gnojenih trav v čisti setvi. Rezultati kažejo, da je uporaba metuljnic v čisti setvi in mešanic metuljnic s travami primerna za pridelavo in konzerviranje s proteini bogate krme. Pridelava mešanic z visokim deležem metuljnic je zanesljivejša. Te mešanice dajejo primerljive pridelke z metuljnicami v čisti setvi in silaže visoke kakovosti.
Keywords: deteljno-travne mešanice, metuljnice, pridelava krme, podnebne spremembe, silaža
Published in DKUM: 19.01.2022; Views: 914; Downloads: 144
Full text (51,95 MB)
This document has many files! More... |
5. Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnostiZvonko Glažar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Keywords: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 910; Downloads: 84
Full text (2,45 MB) |
6. Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevkeBranko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021 Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published in DKUM: 29.07.2021; Views: 1285; Downloads: 170
Full text (145,96 MB)
This document has many files! More... |
7. Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjihBranko Kramberger, 2017, scientific monograph Abstract: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Keywords: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Published in DKUM: 16.11.2017; Views: 2350; Downloads: 374
Full text (3,20 MB)
This document has many files! More... |
8. Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednostiBranko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published in DKUM: 13.07.2017; Views: 1544; Downloads: 140
Full text (198,91 KB)
This document has many files! More... |
9. VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽOSimon Murko, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Keywords: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 3129; Downloads: 162
Full text (1,29 MB) |
10. Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnjiRobert Šabeder, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Keywords: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2430; Downloads: 109
Full text (964,01 KB) |
