| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjih
Branko Kramberger, 2017, scientific monograph

Abstract: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Keywords: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Published: 16.11.2017; Views: 931; Downloads: 264
.pdf Full text (3,20 MB)
This document has many files! More...

2.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article

Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published: 13.07.2017; Views: 701; Downloads: 81
.pdf Full text (198,91 KB)
This document has many files! More...

3.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Keywords: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Published: 12.10.2016; Views: 1149; Downloads: 63
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji
Robert Šabeder, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Keywords: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Published: 12.10.2016; Views: 849; Downloads: 58
.pdf Full text (964,01 KB)

5.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Keywords: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Published: 11.10.2016; Views: 1307; Downloads: 89
.pdf Full text (532,07 KB)

6.
VSEBNOST NEKATERIH ESENCIALNIH MIKROHRANIL IN TEŽKIH KOVIN V RASTNIH SUBSTRATIH
Petra Rojec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Rastni substrat predstavlja medij, v katerem se vzgajajo različne rastline. Namen raziskave je bil določiti vsebnosti nekaterih esencialnih mikrohranil in neesencialnih kovin v rastnih substratih. Za kislinski razklop vzorcev v mikrovalovni pečici smo uporabili mešanico HNO3, HCl in HF. Koncentracije Fe, Zn in Mn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in koncentracije Cu, Cr, Cd ter Pb z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Vsebnosti Fe, Zn, Mn, Cu, Cr, Cd in Pb so bile 0,10-2,51 % na suho snov (SS), 14,1- 213 mg/kg SS, 11,5-715 mg/kg SS, 3,99-61,4 mg/kg SS, 2,87-341 mg/kg SS, 0,100-1,142 mg/kg SS in 4,73-46,2 mg/kg SS. Vse substrate, razen substrata za zasaditev balkonskega cvetja lahko glede na izmerjene vrednosti Cd, Cr, Cu, Pb in Zn uvrstimo v prvi kakovostni razred.
Keywords: rastni substrati, mikrohranila, težke kovine
Published: 11.10.2016; Views: 541; Downloads: 43
.pdf Full text (378,31 KB)

7.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Keywords: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Published: 11.10.2016; Views: 937; Downloads: 86
.pdf Full text (508,38 KB)

8.
VPLIV POZNE JESENSKE KOŠNJE NA RAST LUCERNE (Medicago sativa L.) PRVE KOŠNJE NASLEDNJEGA LETA
Janez Strašek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poljskem mikroposkusu v Spodnjem Gaberniku (n. v. 258 m, 46º15'54.94'' N in 15º34'6.05'' E) smo v četrtem letu rasti lucerne (Medicago sativa L.) sorte 'Soča', ugotavljali vpliv časa zadnje jesenske košnje na rast lucerne prve košnje v naslednjem letu. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje (1) 24. 9. 2014, (2) 1. 10. 2014, (3) 8. 10. 2014, (4) 15. 10. 2014 in (5) 22. 10. 2014) so predstavljali tedenski zamiki zadnje jesenske košnje. Statistično značilno najvišje pridelke suhe snovi zadnje košnje jeseni 2014 smo dosegli v najkasnejših obravnavanjih košenj (4 in 5). Prav tako v prvi košnji v letu 2015 ugotavljamo trend višjih pridelkov suhe snovi pri kasneje košenih obravnavanjih jeseni 2014, pri čemer nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri merjenju višine posameznih rastlin pred prvo košnjo spomladi 2015 je bil opazen statistično značilen trend višjih rastlin z opravljeno poznejšo zadnjo košnjo v letu 2014. Rezultati poskusa kažejo, da ima rok zadnje košnje jeseni velik vpliv na rast lucerne v prvi košnji naslednjega leta.
Keywords: lucerna, prezimitev, košnja, pridelek
Published: 20.05.2016; Views: 965; Downloads: 69
.pdf Full text (1,36 MB)

9.
SPOMLADANSKA SETEV INKARNATKE (Trifolium incarnatum L.) NI PRIMERNA ZA PRIDELOVANJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
Tadej Koren, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poljskem mikroposkusu, ki je bil zasnovan spomladi leta 2015 na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah (46°29' N in 15°39' E), smo ugotavljali vpliv časa setve na rast in razvoj inkarnatke (Trifolium incarnatum L.). Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štiri ponovitvah. Posamezno obravnavanje so predstavljali različni termini setve (1) 2. 4. 2015, (2) 7. 5. 2015, (3) 1. 7. 2015, (4) 2. 9. 2015. Statistično značilno smo ob košnji ugotovili najvišje pridelke sveže zelene krme (ZM t ha-1), suhe snovi (SS t ha-1) in tudi višino rastlin (cm) pri košnji zgodnjega spomladanskega roka setve (1). Na posevku se je pred košnjo začela zelo hitro pojavljati plesen kot negativni faktor za pridelavo inkarnatke v tem času. Z vsako naslednjo košnjo, kasneje sejane inkarnatke (2,3), so se posamezni merjeni parametri zmanjševali. Nasprotno so se bolezni vedno bolj širile.
Keywords: inkarnatka, setev, pridelek, višina
Published: 26.02.2016; Views: 1595; Downloads: 143
.pdf Full text (1,24 MB)

10.
Strawberries from integrated and organic production
Janja Kristl, Andreja Urbanek Krajnc, Branko Kramberger, Silva Grobelnik Mlakar, 2013, original scientific article

Abstract: As the nutritional quality of food is becoming increasingly more important forconsumers, significant attention needs to be devoted to agricultural practices and their influences on the nutrient contents in food. The presentedinvestigation studied the mineral contents and antioxidant activitiesin the fruits of four organically-grown strawberry cultivars 'St. Pierre', 'Elsanta', 'Sugar Lia' and 'Thuchampion' when compared to those of integrated-grown plants. The strawberries were digested and analyzed for K, Mg, Fe, Zn, Cu, and Mn using an atomic absorption spectrometer, whilst P was analyzed using a vanadate-molybdate method. In addition, antioxidant activity was estimated by using the ABTS assay. The results showed that the mineral contents and antioxidant activities in strawberries depends on the cultivar, and its production system. Organically-grown fruits showed higher antioxidant activities and Cu content than the integrated fruits, whilst the integrated fruits were superior in their contents of P, K, Mg, Fe and Mn. All the cultivars showed similar Zn content, probably reflecting the fact that the Zn content in strawberries does not depend on the cultivar.
Keywords: strawberries, minerals, antioxidant activity, production system
Published: 30.12.2015; Views: 713; Downloads: 99
.pdf Full text (117,29 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica