| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Zvonko Glažar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Keywords: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Published: 28.09.2021; Views: 39; Downloads: 6
.pdf Full text (2,45 MB)

2.
Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevke
Branko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021

Abstract: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Keywords: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Published: 29.07.2021; Views: 177; Downloads: 28
.pdf Full text (145,96 MB)
This document has many files! More...

3.
Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjih
Branko Kramberger, 2017, scientific monograph

Abstract: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Keywords: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Published: 16.11.2017; Views: 1090; Downloads: 282
.pdf Full text (3,20 MB)
This document has many files! More...

4.
Pol-naravno travinje kot vir semena za obnovo ruše velike naravne vrednosti
Branko Lukač, Janko Verbič, Branko Kramberger, Mitja Kaligarič, Vladimir Meglič, 2013, review article

Abstract: V zadnjih letih pol-naravno travinje vedno bolj pridobiva večnamensko vlogo v prostoru. Poleg zagotavljanja voluminozne krme domačim živalim postajajo pomembne tudi številne druge funkcije pol-naravnega travinja, med katerimi se vse bolj izpostavlja tudi biotska pestrost ruše. S tega vidika so posebej cenjene ruše velike naravne vrednosti. Skozi zgodovino se je biotska pestrost ohranjala predvsem z ekstenzivno pašno rabo in košnjo rastlin v obdobju dozorevanja semena. Z intenzifikacijo gospodarjenja na travinju v dvajsetem stoletju in uporabo komercialnih semenskih mešanic se je na pol-naravnem travinju biotska pestrost ruše na splošno pričela zmanjševati. V zadnjem obdobju smo se začeli zavedati negativnih posledic upadanja biotske pestrosti in začeli razvijati ukrepe za zaustavitev tega procesa. Med temi ukrepi ima pomembno vlogo setev oz. obnova ruše velike naravne vrednosti. Vir semen za zasnovo take ruše je lahko le biotsko pestro pol-naravno travinje. V svetu so se v zadnjih letih razvile različne metode pridobivanja semena in načini setve, ki omogočajo uspešno vzpostavitev izvorne biotsko pestre ruše prilagojene lokalnim rastnim razmeram.
Keywords: travinje, pol-naravno travinje, prostorska vloga, biotska pestrost, pridelava semena, setev, vir semen
Published: 13.07.2017; Views: 884; Downloads: 88
.pdf Full text (198,91 KB)
This document has many files! More...

5.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Keywords: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Published: 12.10.2016; Views: 1306; Downloads: 67
.pdf Full text (1,29 MB)

6.
Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji
Robert Šabeder, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Keywords: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Published: 12.10.2016; Views: 996; Downloads: 74
.pdf Full text (964,01 KB)

7.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Keywords: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Published: 11.10.2016; Views: 1526; Downloads: 94
.pdf Full text (532,07 KB)

8.
VSEBNOST NEKATERIH ESENCIALNIH MIKROHRANIL IN TEŽKIH KOVIN V RASTNIH SUBSTRATIH
Petra Rojec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Rastni substrat predstavlja medij, v katerem se vzgajajo različne rastline. Namen raziskave je bil določiti vsebnosti nekaterih esencialnih mikrohranil in neesencialnih kovin v rastnih substratih. Za kislinski razklop vzorcev v mikrovalovni pečici smo uporabili mešanico HNO3, HCl in HF. Koncentracije Fe, Zn in Mn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in koncentracije Cu, Cr, Cd ter Pb z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Vsebnosti Fe, Zn, Mn, Cu, Cr, Cd in Pb so bile 0,10-2,51 % na suho snov (SS), 14,1- 213 mg/kg SS, 11,5-715 mg/kg SS, 3,99-61,4 mg/kg SS, 2,87-341 mg/kg SS, 0,100-1,142 mg/kg SS in 4,73-46,2 mg/kg SS. Vse substrate, razen substrata za zasaditev balkonskega cvetja lahko glede na izmerjene vrednosti Cd, Cr, Cu, Pb in Zn uvrstimo v prvi kakovostni razred.
Keywords: rastni substrati, mikrohranila, težke kovine
Published: 11.10.2016; Views: 629; Downloads: 47
.pdf Full text (378,31 KB)

9.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Keywords: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Published: 11.10.2016; Views: 1103; Downloads: 91
.pdf Full text (508,38 KB)

10.
VPLIV POZNE JESENSKE KOŠNJE NA RAST LUCERNE (Medicago sativa L.) PRVE KOŠNJE NASLEDNJEGA LETA
Janez Strašek, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V poljskem mikroposkusu v Spodnjem Gaberniku (n. v. 258 m, 46º15'54.94'' N in 15º34'6.05'' E) smo v četrtem letu rasti lucerne (Medicago sativa L.) sorte 'Soča', ugotavljali vpliv časa zadnje jesenske košnje na rast lucerne prve košnje v naslednjem letu. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje (1) 24. 9. 2014, (2) 1. 10. 2014, (3) 8. 10. 2014, (4) 15. 10. 2014 in (5) 22. 10. 2014) so predstavljali tedenski zamiki zadnje jesenske košnje. Statistično značilno najvišje pridelke suhe snovi zadnje košnje jeseni 2014 smo dosegli v najkasnejših obravnavanjih košenj (4 in 5). Prav tako v prvi košnji v letu 2015 ugotavljamo trend višjih pridelkov suhe snovi pri kasneje košenih obravnavanjih jeseni 2014, pri čemer nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri merjenju višine posameznih rastlin pred prvo košnjo spomladi 2015 je bil opazen statistično značilen trend višjih rastlin z opravljeno poznejšo zadnjo košnjo v letu 2014. Rezultati poskusa kažejo, da ima rok zadnje košnje jeseni velik vpliv na rast lucerne v prvi košnji naslednjega leta.
Keywords: lucerna, prezimitev, košnja, pridelek
Published: 20.05.2016; Views: 1124; Downloads: 75
.pdf Full text (1,36 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica