2.
Zaznana uporabnost kvantitativnih metod pri študentihMaruša Krajnc, 2018, master's thesis
Abstract: Kvantitativne metode so vsebina, ki jo vključuje eden ali več predmetov večine študijskih programov druge stopnje, ne glede na smer oz. področje študija. Običajno so v veliki meri povezane s statističnimi metodami. Ob naraščajočem pomenu kvantitativnih, statističnih metod, ki temeljijo na digitalizaciji in naraščajočem obsegu podatkov, ki nastajajo in ki jih morajo podjetja pravilno ovrednotiti za učinkovito poslovno odločanje, pa veliko opravljenih raziskav poudarja, da imajo študenti v večji meri kot z drugimi predmeti težave s statističnimi vsebinami. Statistika je tudi predmet, ki zahteva od posameznika računalniško pismenost, matematično logiko in tudi razumevanje pojmov ter teorije, ki se nanašajo na statistiko. S pomočjo različnih računalniških statističnih programov lahko na podlagi raziskav lažje pridemo do željenih rezultatov in ugotovitev. Dejstvo pa je, da v današnjem svetu brez statistične programske podpore obdelave velikih podatkovnih baz niso obvladljive. Poleg same obdelave podatkov pa je izredno pomembno, da znamo pridobljene rezultate razumeti in pojasniti – na tak način podatki postanejo pomembna poslovna informacija.
Namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri kritični dejavniki in v kolikšni meri vplivajo na odnos študentov ekonomskih in poslovnih ved do kvantitativnih metod ter na njihove namere o uporabi tega metodološkega instrumentarija v prihodnosti. Izhajali smo iz osnovnega modela sprejemanja tehnologije (model TAM), ki smo ga razširili z naslednjimi kritičnimi dejavniki: zaznana pedagoška podpora, zaznana skladnost s potrebami študija, zaznana uporabnost statistike, statistična anksioznost, analitično razmišljanje, raziskovalna naravnanost, zavest o znanju in ohranjanje znanja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kvantitativne metode in model TAM. Podrobneje smo obravnavali kritične dejavnike, ki smo jih vključili v našem razširjenem modelu TAM ter predstavili raziskovalne hipoteze naše raziskave. V praktičnem delu smo naprej opisali postopek zbiranja podatkov. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili na podlagi teoretičnih izhodišč. V vzorec raziskave so bili zajeti študenti dodiplomskega in podiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V nadaljevanju praktičnega dela sledi opisna statistika, kjer smo prikazali splošne podatke o anketirancih (spol, starost, študijska usmeritev). Za vsako spremenljivko smo pojasnili povprečno vrednost, mediano in standardni odklon. V nadaljevanju smo preverjali zastavljene hipoteze raziskave. Najprej smo uporabili faktorsko analizo, s katero smo oblikovali večdimenzionalne spremenljivke, ki nastopajo v modelu raziskave. Na podlagi pridobljenih faktorjev in njihove vsebinske opredelitve smo preverjali hipoteze, ki smo si jih zadali na začetku naloge. Preverjali smo vpliv vsakega kritičnega dejavnika na zaznano uporabnost in zaznano enostavnost uporabe kvantitativnih metod. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike pri zaznani uporabnosti in enostavnosti uporabe kvantitativnih metod pri študentih, ki obiskujejo smer računovodstvo, revizija in davščine ter pri študentih drugih smeri. Pri tem smo uporabili linearno regresijsko funkcijo, parametične teste in neparametične teste. Celotno analizo smo izvedli v programu SPSS.
Ugotovili smo, da zaznana pedagoška podpora, zaznana skladnost s potrebami študija, zaznana uporabnost statistike in statistična anksioznost vplivajo na zaznano uporabnost in enostavnost uporabe kvantitativnih metod. Analize so tudi pokazale, da ne obstajajo statistično značilne razlike v povprečni zaznani uporabnosti in enostavnosti uporabe kvantitativnih metod med študenti, ki obiskujejo študijsko usmeritev računovodstvo, revizija in davščine ter med študenti drugih smeri.
Keywords: kvantitativne oz. statistične metode, zaznana uporabnost, zaznana enostavnost uporabe, študentje, model TAM, statistični programi
Published in DKUM: 16.08.2018; Views: 1482; Downloads: 194
Full text (3,70 MB)
