| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 86
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Določitev konstante stabilnosti vključitvenih kompleksov metiloranž/β-ciklodekstrin in kvercetin/β-ciklodekstrin
Maja Hrlec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Redno uživanje antioksidantov je izjemnega pomena za zdravje človeka, saj ti delujejo kot zaviralci številnih bolezenskih stanj. Vedno zanimivejši postaja naravni antioksidant kvercetin, ki se nevede pogosto znajde na našem dnevnem jedilniku. Kvercetin pa ni znan le po svojih antioksidativnih lastnostih, temveč naj bi deloval tudi protivnetno, preprečeval srčno-žilne bolezni, zniževal krvni tlak itd. Poleg številnih pozitivnih lastnosti ima kvercetin manjšo pomanjkljivost, namreč slabo je topen v vodi. Teoretično smo preučili, da bi tvorba vključitvenega kompleksa kvercetina z β ciklodekstrinom povzročila povečanje stabilnosti in izboljšanje topnosti kvercetina v vodi. Predpostavili smo, kako bi z metodo kompleksacije z izpodrivanjem molekule metiloranža z molekulo kvercetina indirektno določili konstanto stabilnosti brezbarvne molekule kvercetina. β-ciklodekstrin ima zaradi svoje edinstvene strukture sposobnost tvorbe vključitvenega kompleksa še s številnimi drugimi gostujočimi molekulami, med drugim tudi z zelo znanim indikatorjem metiloranžem. Mehanizem tvorbe kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin smo proučevali na osnovi spremembe absorbance raztopine metiloranža. Pripravili smo raztopine s koncentracijo metiloranža 2,5 · 10-5 M in koncentracijo β-ciklodekstrina od 1 · 10-3 M do 5 · 10-3 M. S spektrofotometrično metodo smo v kislem mediju pri 20 °C določili konstanto stabilnosti kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin, ki je znašala (247 ± 22) M-1. Iz absorpcijskih spektrov smo ugotovili, da je sprememba stopnje obarvanosti raztopine sorazmerna s koncentracijo β-ciklodekstrina v raztopini metiloranža. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je tvorba kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin izboljšala fizikalno-kemijske lastnosti metiloranža, ter predvidevamo, da bi z eksperimenti potrdili tudi izboljšanje lastnosti kvercetina kot posledico tvorbe vključitvenega kompleksa kvercetin/β ciklodekstrin.
Keywords: β-ciklodekstrin, metiloranž, kvercetin, vključitveni kompleks, konstanta kompleksacije, absorbanca
Published: 08.10.2020; Views: 149; Downloads: 36
.pdf Full text (2,35 MB)

2.
Kreiranje zbirke vprašanj in elektronskega testa pri predmetu Materiali
Kaja Mateja Hafner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, kjer več skoraj ni mogoče živeti brez informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). IKT se vsak dan izboljšuje in razširja na vseh področjih ter po celem svetu. V diplomski nalogi je predstavljena IKT na področju izobraževanja, saj omogoča inovativen način študija in ne zataji v situacijah, ki smo jih bili deležni v letošnjem študijskem letu, zaradi koronavirusa. V letošnjem študijskem letu so se študenti morali veliko bolj poglobiti v študij in snovi utrditi sami. V ta namen so jim pri predmetu Materiali bili v pomoč elektronski testi (e-testi) za samopreverjanje znanja. V kolikor želimo, da je elektronsko samopreverjanje znanja učinkovito, moramo skrbno kreirati zbirko vprašanj različnih tipov. Za kakovostno zbirko vprašanj je potrebno vložiti veliko truda, časa in natančnosti ter vprašanja ovrednotiti na podlagi Bloomove taksonomske stopnje. V diplomski nalogi so prikazani e-testi za samopreverjanje znanja pri predmetu Materiali. Kreiranje zbirke vprašanj, elektronskega testa ter analiza so potekali v študijskem letu 2019/2020. Pri analiziranju smo ugotovili, da so elektronski testi za samopreverjanje znanja s strani študentov bili zelo dobro sprejeti in da so jim pomagali pri opravljanju izpitov, s tem je bil naš namen realiziran.
Keywords: e-test, zbirka vprašanj, samopreverjanje znanja, Moodle, Materiali
Published: 21.08.2020; Views: 275; Downloads: 56
.pdf Full text (6,27 MB)

3.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Published: 28.07.2020; Views: 204; Downloads: 62
.pdf Full text (887,99 KB)

4.
Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebami
Aleksandra Cavnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019. V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Published: 29.01.2020; Views: 630; Downloads: 171
.pdf Full text (2,39 MB)

5.
Razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju z metodami recepcijske didaktike
Ana Koritnik, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Keywords: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Published: 17.04.2019; Views: 891; Downloads: 153
.pdf Full text (3,88 MB)

6.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published: 11.12.2018; Views: 424; Downloads: 70
.pdf Full text (8,00 MB)

7.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Published: 20.11.2018; Views: 1034; Downloads: 375
.pdf Full text (2,11 MB)

8.
Stališča staršev do inkluzivne šole
Tadeja Spagnolo, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti stališča staršev tistih otrok, ki nimajo posebnih potreb, do inkluzivne šole. Pri tem smo bili pozorni na vlogo staršev, in sicer na razlike v spolu, izobrazbi, izkušenj z otroki s posebnimi potrebami in razreda, ki ga otrok obiskuje. Raziskava je potekala na velikem neslučajnostnem vzorcu staršev (315) otrok od prvega do devetega razreda osnovnih šol iz Maribora in ožje okolice. Podatke smo pridobili s pomočjo skrajšanega in prirejenega anketnega vprašalnika Attitudes of Greek parents of typically develpping kindergarten children towards inclusive education (Tafa in Manolitsis, 2003). Rezultati so pokazali, da spol, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami in razred, ki ga obiskuje otrok, nimajo statistično značilnega vpliva na stališča staršev do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke osnovne šole, medtem ko stopnja izobrazbe ta vpliv ima. Inkluziji so bolj naklonjeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Pri stališčih, glede funkcioniranja otrok brez in s posebnimi potrebami v rednih oddelkih osnovnih šol se je izkazalo, da imajo ženske statistično značilno pozitivnejša stališča do inkluzije. Prav tako na moč strinjanja z inkluzijo vplivajo izkušnje. Tisti, ki imajo izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, se z inkluzijo strinjajo v večji meri. Tudi tukaj se je pokazala statistično značilna razlika glede izobrazbe staršev. Tisti, z višjo izobrazbo, zavzemajo bolj pozitivna stališča. Razred, ki ga obiskuje otrok, pa tudi na področju funkcioniranja ni statistično značilno vplival na stališča. Kljub nekaterim pomislekom, imajo starši pozitivna stališča do inkluzivne šole.
Keywords: inkluzija, stališča staršev, otroci s posebnimi potrebami
Published: 21.09.2018; Views: 803; Downloads: 225
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Dojemanje optičnih iluzij pri pouku likovne umetnosti, učencev v 6. in 7. razredu redne osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom
Sabina Mlakar, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko optičnih iluzij, njihovo dojemanje in predstavlja razlike med redno osnovno šolo ter osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Želela sem ugotoviti, ali bi bilo za učence dobro, da bi optične iluzije uveljavili kot temo pri pouku likovne umetnosti in kako. Najprej sem raziskala, kaj so optične iluzije, kako nastanejo, kje so njeni začetki in katere tipe poznamo. Ker sem se poglobila v način dojemanja optičnih iluzij na različnih šolah oz. med šolama z različnima programoma, sem predstavila tudi motnje učencev s posebnimi potrebami. Pojasnila sem, kam jih vključujemo, in izpostavila skupino otrok z motnjami v duševnem razvoju, saj je teh največ na OŠPP. Izpostavila sem senzorični in nevrološki način dojemanja – videnja, zato da lahko razumemo, kje in kako prihaja do razlik med učenci. Predstavljene so različne terapije za učence s posebnimi potrebami. Primerjala sem kurikule za likovno umetnost na Nizozemskem, Irskem in v Sloveniji ter izpostavila tudi glavne točke slovenskega kurikula za likovno umetnost, ki ga uporabljajo na OŠPP. Za raziskavo sem pripravila anketni vprašalnik s slikovnimi primeri ter uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Ugotovila sem, da učenci optičnih iluzij ne poznajo, da jih zanimajo in so jim všeč. Obstaja razlika med šolama, ki je teoretično podkrepljena. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih (senzoričnih ali nevroloških) imajo več težav v dojemanju slik in ostalih primerov iluzij. Menim, da bi bilo vsem učencem v pomoč, da bi optične iluzije vključili v učni program v večji meri, saj je izvedba naloge v tej temi možna na več načinov in v več poglavjih učnega načrta.
Keywords: optične iluzije, »op art«, otroci s posebnimi potrebami, senzorične in nevrološke zaznave, terapije, kurikul
Published: 23.08.2018; Views: 513; Downloads: 66
.pdf Full text (2,45 MB)

10.
Disleksija in likovna umetnost
Leon Ravlan, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Keywords: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Published: 23.04.2018; Views: 887; Downloads: 149
.pdf Full text (1,75 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica