| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 0

2.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 480; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Ustvarjalnost v očeh slovenskih osnovnošolskih učiteljev
Sara Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost ima lahko velik vpliv na celostni razvoj učenca. Glavna naloga šole ni zgolj podajanje faktografskega znanja in njegova zapomnitev, temveč je naloga šole tudi učiti za življenje. Le z ustvarjalnim načinom razmišljanja se bodo otroci naučili prilagajati, iskati nove poti, se spopadati in reševati probleme, ki jih čakajo v sedanjosti in bližnji prihodnosti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti stališča slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti pri pouku. Še posebej nas zanima, kaj je tisto, kar vpliva (bodisi spodbuja ali zavira) na razvoj ustvarjalnosti pri pouku osnovnošolcev. Zato smo v magistrski nalogi raziskali stališča učiteljev o ustvarjalnosti. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem ustvarjalnosti in njegovo razumevanje v različnih časovnih obdobjih ter zapisali splošne kriterije ustvarjalnosti. Nato smo pojem uvrstili v šolski prostor, kjer smo raziskali ustvarjalnost z vidika zakonodaje, vodstva šole, učitelja, učenca itd. Na koncu teoretičnega dela smo učiteljem v pomoč pri poučevanju ponudili predloge in rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti tako na nacionalni ravni kot na ravni razreda. V empiričnem delu so nas zanimala stališča slovenskih učiteljev o ustvarjalnosti. Kaj po njihovem mnenju najbolj spodbuja oz. zavira njihovo ustvarjalnost pri pouku ter na kakšen način? Prav tako nas je zanimalo, kje učitelji pridobivajo znanja o ustvarjalnih metodah poučevanja in kako pogosto se teh izobraževanj udeležijo. Na koncu smo učitelje prosili, da so z nami delili konkretne primere njihovega spodbujanja ustvarjalnosti pri pouku. Ob tem so nas zanimali vloga spola, leta delovne dobe učitelja, stopnja ter predmet poučevanja. V raziskavi je sodelovalo 196 učiteljev slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo učitelji pozitivna stališča do ustvarjalnosti. Znotraj stopnje in predmeta poučevanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v spodbujanju ustvarjalnosti. Pri pouku učitelji večinoma uporabljajo metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. Kljub temu se znotraj spola, let delovne dobe in predmeta poučevanja med učitelji pojavljajo statistično pomembne razlike. Čeprav večina učiteljev meni, da je največji zaviralec ustvarjalnost šolska zakonodaja, se prav tako pojavijo razlike v letih delovne dobe. Ugotovimo, da večina učiteljev pridobi znanja na temo ustvarjalnosti z raznimi izobraževanji in lastnim raziskovanjem; pri tem se izobraževanj v večini udeležijo enkrat letno, a se tudi znotraj te ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede predmeta poučevanja.
Ključne besede: učitelj, učenec, vpliv na ustvarjalnost, ustvarjalnost, spodbujanje, zaviranje.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 246; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Zgodovina pedagoškega dela v gasilski organizaciji
Anja Mohorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je teoretična naloga, ki z zgodovinskega vidika obravnava pedagoško delo v gasilski organizaciji. Za boljše razumevanje teme je na začetku podan krajši pregled vključevanja mladih v gasilstvo v obdobju 1869–1949. Obsežneje je predstavljen razvoj pedagoškega dela med letoma 1949 in 2019. Spodnja meja predstavlja letnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenije, zgornja pa 150. obletnico gasilstva v slovenskem prostoru. V drugem sklopu magistrske naloge sledita pregled in razvoj gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin od leta 1949 naprej. V preteklosti so namreč obstajale različne tekmovalne discipline, ki se danes več ne izvajajo. Posamezna disciplina je najprej obravnavana v času, v katerem se je pojavila, nato pa sledijo vse njene spremembe. Temu poglavju je dodan še pregled razvoja tekmovanja v kvizu gasilske mladine. Besedilo temelji na smernicah, ki jih je postavil Kongres Gasilske zveze Slovenije, njen najvišji organ. Obravnavani so vsi napotki za gasilsko mladino, ki jih je dal posamezni Kongres v določenem obdobju, in nato še odziv nanje. Glede na smernice se je namreč razvijalo tudi pedagoško delo v gasilski organizaciji. Magistrsko delo predstavlja celovit vpogled v zgodovino delovanja mladih v gasilski organizaciji. Razvoj pedagoške dejavnosti je predstavljen kronološko, za boljše razumevanje pa je dodano tudi slikovno gradivo.
Ključne besede: gasilska organizacija, gasilska mladina, pedagoško delo, gasilske in gasilsko-športne tekmovalne discipline, kviz gasilske mladine
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Zgodnja obravnava in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Monika Žunko, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava ima velik pomen pri prepoznavanju in odpravljanju razvojnih odstopanj pri predšolskih otrocih. Tako pomembno vpliva na usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, saj se na podlagi podatkov, pridobljenih s pomočjo zgodnje obravnave, otrokom lahko omogočijo prilagoditve dela v skladu z njihovimi potrebami. Namen magistrske naloge je raziskati zgodnjo obravnavo in vključevanje otrok v redne oddelke vrtca, k čemur nas je spodbudilo sprejetje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2019. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na zgodnjo obravnavo otrok in otroke s posebnimi potrebami, kjer podrobneje opredelimo zgodnji razvoj otroka in možnosti vplivanja nanj s pomočjo zgodnje obravnave. Opredeljene so tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, njihovo usmerjanje, inkluzija v vrtcih, ter potrebne prilagoditve dela za različne skupine otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev. Zanimala so nas njihova stališča do koristnosti zgodnje obravnave, stališča do izvajanja zgodnje obravnave, ocena lastne kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami ter seznanjenost z ZOPOPP, oziroma delo v skladu s tem zakonom. Pri raziskavi je sodelovalo 297 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz vse Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic srednje dobro seznanjene z ZOPOPP ter, da se njihovo delo v okviru zgodnje obravnave po sprejetju nove zakonodaje ni bistveno spremenilo. Ugotovili smo tudi, da so njihova stališča do zgodnje obravnave večinoma pozitivna, znotraj statusa glede na poklic, dolžino delovne dobe in število že obravnavanih OPP pa med njihovimi stališči obstajajo statistično pomembne razlike. Razlike pripisujemo različni stopnji izobrazbe, različni stopnji avtonomije pri delu in izkušnjam na področju dela z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, redni oddelki vrtca
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 1077; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

6.
Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljev
Sanja Jerenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov. V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici