1. Ekologija vrste skalni dolgin, leiobunum rupestre (herbst, 1799) (arachnida: opiliones: sclerosomatidae), v SlovenijiKristian Lipovac, 2021, magistrsko delo Opis: Poznavanje ekologije vrst suhih južin še vedno temelji večinoma na opisnih podatkih značilnosti najdišč. Skalni dolgin (Leiobunum rupestre) je tipična gozdna vrsta suhih južin in živi v primerno vlažnih habitatih. V raziskavi smo analizirali prostorsko ekološko nišo skalnega dolgina v Sloveniji na osnovi podatkov o 736 skalnih dolginih na 304 lokacijah, na nadmorskih višinah med 150 in 1421 m. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kje so v Sloveniji ustrezni potencialni habitati in kateri okoljski dejavniki vplivajo na razširjenost skalnega dolgina, ter kako. Ugotoviti smo želeli še, kako in kje se bo ustreznost potencialnih habitatov do leta 2070 spremenila glede na podnebna scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 in na tej osnovi opredeliti potencialno razširjenost skalnega dolgina v Sloveniji v prihodnje. Razširjenost vrste smo proučili z ekološkim modeliranjem, pri čemer smo ugotavljali potencialno razširjenost vrste na podlagi modeliranja ustreznih habitatov. V raziskavi smo analizirali podatke z najdišč skalnega dolgina v povezavi z okoljskimi dejavniki v vsej Sloveniji. Ekološko nišo in razširjenost vrste smo proučevali z modelom za modeliranje maksimalne nedoločenosti/entropije(MaxEnt). Ugotovili smo, da je skalni dolgin submontanska do montanska vrsta, saj so najustreznejši potencialni habitati za življenje v hribovju, na nadmorskih višinah med 500 in 1000 m. Vrsta preferira manj vetrovne, geomorfološko najnižje predele, torej doline, kotanje ipd. v različnih tipih gozdov z bujno vegetacijo in s severno ekspozicijo. V visokogorju in Primorju ni ustreznih habitatov za skalnega dolgina. Na podlagi podnebnega scenarija RCP 4.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti skalnega dolgina do leta 2070 zmanjšali. Leta 2070 bo več ustreznih potencialnih habitatov na višjih nadmorskih višinah, zato pričakujemo v Sloveniji pomik prisotnosti vrste na višje nadmorske višine. Na podlagi scenarija RCP 8.5 se bosta ustreznost potencialnih habitatov in območje potencialne razširjenosti do leta 2070 še dodatno zmanjšali. Po našem vedenju je to prva taka raziskava na suhih južinah v Evropi. Kljub relativno majhni, okrog 60-odstotni zanesljivosti rezultatov izbranega modela, se je naš pristop izkazal za zelo primeren način proučevanja prostorskih ekoloških niš suhih južin. Z izpopolnjevanjem modela se bo njegova verodostojnost v prihodnje nedvomno izboljšala, s tem pa si lahko obetamo vse bolj objektivno vrednotenje obravnavanih prostorskih niš in boljšo uporabnost izsledkov pri napovedovanju sprememb razširjenosti posameznih vrst v spreminjajočem se okolju.
Ključne besede: modeliranje ekološke niše, pajkovci, podnebne spremembe, potencialna razširjenost
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 572; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (3,43 MB) |
2. Mitigating the conflict between pitfall-trap sampling and conservation of terrestrial subterranean communities in cavesPeter Kozel, Tanja Pipan, Nina Šajna, Slavko Polak, Tone Novak, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Subterranean habitats are known for their rich endemic fauna and high vulnerability to disturbance. Many methods and techniques are used to sample the biodiversity of terrestrial invertebrate fauna in caves, among which pitfall trapping remains one of the most frequently used and effective ones. However, this method has turned out to be harmful to subterranean communities if applied inappropriately. Traditionally, pitfall traps have been placed in caves solely on the ground. Here we present an optimized technique of pitfall trapping to achieve a balance between sampling completeness and minimal disturbance of the fauna in the cave. Monthly we placed traps for two days in two parallel sets, a ground trap and an upper one−just below the ceiling−along the cave. In the upper set, about 10% additional species were recorded compared to the ground set. Greater species diversity in the cave was the consequence of both the increased sampling effort and the amplified heterogeneity of sampled microhabitats. In caves sampled by traditional pitfall trapping, overlooked species may be a consequence of methodological biases, leading to lower biodiversity estimates. In our research, incidence-based estimations mostly surpassed abundance-based ones and predicted 95% coverage of the species richness within about two years of sampling. The sampling used contributes at the same time to both the more effective and less invasive inventory of the subterranean fauna. Thus, it may serve as an optional sampling to achieve optimal balance between required data for biodiversity and ecological studies, and nature conservation goals.
Ključne besede: biodiversity estimators, microhabitats, sampling effort, sampling techniques, biological inventories
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 958; Prenosov: 365
Celotno besedilo (2,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Preferenca dvozobih črnink Nemastoma bidentatum ssp. (Arachnida: Opiliones: Nemastomatidae), do različno komprimiranih substratovPeter Kozel, 2013, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo obravnavali razporeditev osebkov podvrste dvozobe črninke Nemastoma bidentatum ssp. (Nemastomatidae, Opiliones), ki živi v južni in jugovzhodni Sloveniji, v talnem substratu. V prvi skupini poskusov smo ugotavljali razporeditev osebkov v homogenem nekomprimiranem substratu, v drugi skupini pa njihovo preferenco do nekomprimiranega (0,0 kg/cm2), rahlo komprimiranega (0,1 kg/cm2) in močno komprimiranega substrata (1,0 kg/cm2). Na podlagi izsledkov smo želeli preveriti možnost za uporabo črnink kot bioindikatorjev za ocenjevanje kakovosti gozdnih in grmiščnih tal. Poskuse smo izvedli v laboratoriju in v naravi na lokacijah, kjer smo nabrali črninke. Uporabili smo mrežne kletke v poskusni areni, ki so na eni strani omogočile nadzorovano pripravo poskusnega substrata in na drugi strani nadzorovano razstavljanje substrata v poskusni areni. Pri vrednotenju pridobljenih podatkov smo kombinirali metode iz teorije grafov in statistične analitske metode. Za ugotavljanje tipa razporeditve črnink v homogenem substratu smo uporabili prirejen model po teoriji grafov in prostorsko avtokorelacijsko analizo. Glede razporeditve v substratu med samci in samicami ni bilo značilnih razlik, prav tako jih ni bilo v prostorski razporeditvi osebkov glede na kraj opravljanja poskusa – v laboratoriju ali v naravi. Črninke so se v nekomprimiranem homogeniziranem substratu agregirale v skupine. Preferirale so nekomprimiran substrat, malo jih je bilo v rahlo komprimiranem in nobene v močno komprimiranem substratu. Na osnovi poskusov lahko zaključimo, da je rahlost substrata nujni, a ne zadostni pogoj za prisotnost črnink. V raziskavi smo potrdili možnost uporabe te podvrste črnink kot bioindikatorja za in situ določanje kakovosti talnih substratov glede na njihovo čvrstost in sestavo.
Ključne besede: bioindikatorji, čvrstost (komprimiranost) tal, ekologija tal, Nemastoma bidentatum, talni substrat
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2571; Prenosov: 349
Celotno besedilo (7,74 MB) |
