| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti
Andrej Munda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo, kako je narodnozabavna glasba vključena v Učni načrt za glasbeno umetnost, kako pogosto jo učitelji razrednega pouka vključujejo v pouk glasbene umetnosti ter ali je večina narodnozabavnih skladbe primerna za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. V raziskavo smo vključili 70 slovenskih osnovnih šol; odzvalo se jih je 33, in sicer 131 učiteljev glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Proučili smo, ali stališča učiteljev, njihova delovna doba ter okolje poučevanja vplivajo na vključitev narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti. Ker učni načrt ne vsebuje učnih ciljev, ki bi se neposredno nanašali na narodnozabavno glasbo, smo z opravljeno raziskavo ugotavljali, katere narodnozabavne skladbe so po mnenju učiteljev razrednega pouka primerne za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali učitelji narodnozabavno glasbo spremljajo ali ne, menijo, da bi se morala vključevati v pouk glasbene umetnosti, čeprav jih tega ne počne veliko. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da so učitelji med ponujenimi skladbami kot najbolj primerno izbrali Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, najmanj primerno pa Adijo madam Poskočnih muzikantov.
Ključne besede: narodnozabavna glasba, pouk glasbene umetnosti, glasbena analiza, razredna stopnja
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (908,91 KB)

2.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Folklorna dejavnost v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja
Nejc Černela, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil proučiti pojem folklore ter zastopanost folklornih vsebin v osnovnih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Predstavljene so skupine posebnih potreb, v katere se učenci v skladu z njihovimi primanjkljaji umestijo. Pozornost smo namenili tudi poučevanju ljudskih plesov v rednih osnovnih šolah pri predmetu glasbene umetnosti. Anketiranci so na podlagi 5-stopenjske lestvice označili svoje strinjanje s trditvami. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike med stališči o vključevanju, možnostih poučevanja in vplivih folklornih vsebin na otroke, kateri so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja; pozornost pa smo namenili tudi morebitnim statistično pomembnim razlikam med skupinami strokovnih delavcev. Podatke smo analizirali z računalniškim programom SPSS. Ugotovili smo, da strokovni delavci, ki imajo pozitiven odnos do folklore, pogosteje vključujejo folklorne vsebine v svoje delo z učenci (H1 in H2). Večina anketiranih se strinja s trditvami o možnostih vključevanja učencev s posebnimi potrebami v folklorno dejavnost (H3 in H4), prav tako so se v večini strinjali s stališči, ki so bila povezana z zagotavljanjem pogojev za izvajanje folklorne dejavnosti v ustanovah, kjer so zaposleni (H5 in H6). Tudi glede stališč, ki sta bili povezani z vsebinami v učnih načrtih za gibanje in športno vzgojo ter glasbeno vzgojo, so anketiranci v večini pritrdili, da ponujata ta učna načrta dovolj možnosti, da folklora dobi zasluženo pozornost v posameznih oddelkih (H7 in H8). Rezultati kažejo na to, da je možno z dobrim načrtovanjem, ustreznim naborom pedagoških instrumentov in prepričljivo izvedbo ustvariti pogoje za to, da folklora v šolskem sistemu dobi dovolj pozornosti in se otrese konotacije nepriljubljenosti med učenci; vsebine iz učnih načrtov ponujajo dovolj smernic za vnos folklornih vsebin v učni proces; obstajajo razlike med skupinami strokovnih delavcev – defektologi in specialni pedagogi v splošnem namenjajo folklornim dejavnostim več pozornosti, kar je pričakovano, saj ravno ti preživijo z učenci največ časa.
Ključne besede: Folklorna dejavnost, folklorne vsebine, otroci s posebnimi potrebami, osnovne šole s posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 201; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Priredbe izbranih ljudskih pesmi in njihova priljubljenost med učenci razredne stopnje
Kaja Humski, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsak človek ima svoj glasbeni okus, ki ga oblikuje skozi leta. Namen naše raziskave za potrebe magistrskega dela je bil izbrati tri primerne slovenske ljudske pesmi, iz njih sestaviti lastne priredbe, k sodelovanju povabiti različne glasbene strokovnjake ter njihove priredbe vključiti v raziskovalni del, katerega glavni namen je proučiti priljubljenost priredb izbranih ljudskih pesmi. V raziskavo je bilo vključenih 240 učencev iz štirih osnovnih šol Savinjske regije. Priljubljenost priredb izbranih ljudskih pesmi smo testirali vodeno, postopoma in z vmesnimi razlagami z anonimnimi anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med učence od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenci so slišali 12 skladb; tri ljudske pesmi so bile prirejene vsaka v štirih različnih zvrsteh. Priredbe, ki so jih slišali, so bile: priredba Orffovega inštrumentarija, priredba evfonij-tuba kvartet, orkestralna priredba in narodno-zabavna priredba. V ta namen smo k sodelovanju povabili strokovnjake na glasbenem področju: Sergeja Ruprehta, profesorja solo petja, Martina Juharta, univerzitetno diplomiranega glasbenika in tubista, Nejca Merca, magistra akademskega glasbenika in asistenta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter Kajo Humski, študentko magistrskega študija na PEF MB, smer razredni pouk. Učenci so ocenjevali, katera od slišanih priredb jim je najljubša in kateri element je ta, ki jih je v določeni skladbi najbolj prepričal. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri priljubljenosti priredb izbranih ljudskih pesmi, prav tako pa tudi med dečki in deklicami od 1. do 5. razreda osnovne šole. Pri učencih 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo ugotovili tudi statistično pomembne razlike pri izbiri elementov, ki so jih prepričali za najljubšo priredbo, medtem ko pri dečkih in deklicah statistično pomembne razlike nismo ugotovili.
Ključne besede: ljudska pesem, priredbe slovenskih ljudskih pesmi, glasbene preference, program Sibelius
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

5.
Igranje ritmičnih in melodičnih spremljav pet- in šestletnih otrok
Staša Sever, 2020, diplomsko delo

Opis: V ospredju diplomskega dela z naslovom Igranje ritmičnih in melodičnih spremljav pet- in šestletnih otrok je ena izmed najpogostejših glasbenih dejavnosti igranje na glasbila. Namen dela je pripraviti starostni stopnji primerne zapise spremljave otroških pesmi za izvajalski sestav manjših skupin predšolskih in šolskih otrok ter njihovo ustreznost preveriti na delavnicah. V teoretičnem delu smo opredelili in predstavili Carla Orffa ter njegov inštrumentarij, opisali smo razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti in razvoj posluha. Navedli smo načine spremljanja in analizirali izbrane pesmi za delavnice, ki smo jim napisali spremljave, in le-te zapisali v otrokom prilagojene zapise. V empiričnem delu smo pri predšolskih in šolskih otrocih z metodo praktičnega dela na podlagi zapisov, ki so bili prilagojeni otrokom, preverjali, koliko ponovitev potrebuje vsak otrok, da pravilno zaigra na določeno glasbilo. V raziskavi je sodelovalo 16 otrok, od tega osem iz predšolske skupine in osem iz šolske. Za preverjanje smo uporabili 5 otroških pesmi, katerim smo zapisali spremljave na Orffova glasbila in to spremenili v otrokom prilagojene zapise. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta obe skupini pri igranju spremljav z Orffovimi glasbili napredovali. Raziskava je pokazala, da so bili šolski otroci bolj uspešni pri igranju na Orffova glasbila, saj so potrebovali le eno ali dve ponovitvi za določeno glasbilo.
Ključne besede: test
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Ključne besede: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 669; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

8.
Uporaba uglašenih glasbenih cevi na glasbenih delavnicah za pete razrede
Eva Goršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli glasbene delavnice z uporabo uglašenih glasbenih cevi med petošolci. Želeli smo ugotoviti, ali je s pomočjo aplikacije lažje zaigrati kot z notnim zapisom, ali obstajajo razlike pri igranju na glasbene cevi med petošolci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu štirinajstih petošolcev, pri tem jih polovica obiskuje glasbeno šolo. Pripravili smo aplikacije, ki nadomeščajo notni zapis, sestavili kriterije za opazovanje učencev ter anketni vprašalnik. Izvedli smo tri glasbene delavnice po eno šolsko uro. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s pomočjo SPSS programa. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so se na delavnicah odrezali nekoliko bolje. Ugotovili smo, da prihaja do razlik med petošolci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, in sicer pri: najpogostejših napakah (H 1), ustrezni ritmični izvedbi (H 2), upoštevanju poudarkov (H 3), pri ustreznosti drže telesa (H 4), všečnosti aktivnosti na delavnicah (H 6), pri najpogostejših težavah po mnenju petošolcev (H 7), mnenju glede zahtevnosti igranja uglašenih glasbenih cevi po notnem zapisu ali aplikaciji (H 8) in pri mnenju o vključevanju delavnic z uglašenimi glasbenimi cevmi v redni pouk (H 9). Ovrgli smo hipotezo H 5, saj med učenci ni prihajalo do razlik pri ustrezni tehniki igranja. Ugotovili smo, da lahko z dobro predpripravo in nekaj vaje tudi učenci brez znanja iz glasbene šole uspešno izvajajo skladbice na uglašenih glasbenih ceveh. V praktičnem delu so pripravljeni natančni opisi poteka delavnic ter aplikacije, ki so uporabne v osnovni šoli.
Ključne besede: variacije, glasbeni zapis, uglašene glasbene cevi, glasbene delavnice
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 544; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

9.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 597; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Petra Mauko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev. Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici