1. Avtorski muzikal Megi Kapica : magistrsko deloEva Babič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Avtorski muzikal za otroke Megi Kapica preučuje celoten proces nastanka in izvedbe muzikala, ki temelji na prilagojeni gledališki predstavi osnovnošolske gledališke zasedbe. Namen dela je bil ustvariti avtorski muzikal za otroke, ki ne bi le zabaval, ampak tudi izobraževal in spodbujal kulturni razvoj mlajših generacij. Delo natančno opisuje zgodovino in razvoj muzikala kot gledališkega žanra, obravnava ključne vidike muzikala, pomembna dela in avtorje ter procesne in vsebinske elemente, nujne za realizacijo tovrstne umetniške oblike, kot so glasba, scenografija, režija, osvetlitev in kostumografija. V praktičnem delu je predstavljen konkretni primer ustvarjanja in izvedbe muzikala za otroke, izhajajoč iz gledališke predstave osnovnošolske gledališke zasedbe OŠ Sveta Trojica iz šolskega leta 2014/15, katere predelava je pripeljala do muzikala Megi Kapica. Praktični del sestavlja podroben opis ustvarjalnega procesa, ki vključuje izvor zgodbe, izbiro in prilagoditev gledališke igre, pisanje scenarija, ustvarjanje glasbenih podlag, scenografije in kostumografije ter poudarja vlogo osvetlitve in odrskih rekvizitov. Empirični del zajema avtoričino samorefleksijo ustvarjalnega procesa in izvedbe, v kateri ocenjuje izkušnje in spoznanja, pridobljene med ustvarjalnim procesom, ter strokovne recenzije treh strokovnjakov, ki so ocenili muzikal na podlagi premierne uprizoritve. Refleksije omogočajo kritičen vpogled v kakovost in izvedbo muzikala ter izpostavljajo njegove močne točke in možne izboljšave.
Ključne besede: muzikal, zgodovina muzikala, režija muzikala, muzikal za otroke, Rdeča kapica
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (5,19 MB) |
2. Spodbujanje razvoja ritmičnih sposobnosti učencev 1. razreda osnovne šole : magistrsko deloSara Šiftar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava strokovne izsledke s področja glasbenih (ritmičnih) sposobnosti: njihov razvoj, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije (tudi za merjenje ritmičnih sposobnosti) ter dejavnosti, ki spodbujajo ritmični razvoj. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, v kateri je sodelovalo 16 učencev prvega razreda izbrane osnovne šole. Njen namen je bil ugotoviti stopnjo razvitosti ritmičnih sposobnosti pri učencih pred in po izvedbi glasbenih delavnic ter ugotoviti, ali bodo vpeljane ritmične dejavnosti prispevale k boljšim ritmičnim sposobnostim učencev ter pri tem opazovati njihove odzive na dejavnosti. Za testiranje stopnje razvitosti ritmičnih sposobnosti pred in po izvedbi delavnic smo uporabili Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije. Na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj smo načrtovali in izvedli 10 glasbenih delavnic z dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj ritmičnih sposobnosti. Pri analizi rezultatov smo ugotovili, da so učenci po izvedbi delavnic imeli povprečno nekoliko boljši rezultat na testu, ki pa ni bil statistično značilen. Ugotovili smo, da pri nobenem testiranju ni bilo razlik med dosežki dečkov in deklic ter da sta učenca, ki sta obiskovala glasbeno pripravnico, imela v obeh primerih slabše rezultate kot ostali učenci. Pri sprotnem spremljanju delavnic smo opazili, da so učenci pokazali napredek v ritmičnih sposobnostih.
Ključne besede: Razvoj ritmičnih sposobnosti, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije, dejavnosti za spodbujanje ritmičnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,82 MB) |
3. Dejavniki vpliva na obiskovanje pevskega zbora v različnih življenjskih obdobjih : magistrsko deloVanessa Hvalec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje pevskega zbora v različnih življenjskih obdobjih. Pevski zbori predstavljajo pomembno dejavnost za razvoj pevskih sposobnosti, hkrati pa nudijo tudi številne druge koristi, kot so psihološke, telesne, socialne, glasbene in izobraževalne. Kljub bogati tradiciji pevskih zborov v Sloveniji se mnogi posamezniki ne odločijo za sodelovanje v njih, pri čemer so razlogi za to različni. V ta namen smo v teoretičnem delu magistrskega dela podrobno pregledali razvoj petja, petje v pevskem zboru, predstavili nekaj uspešnih pevskih zborov v Sloveniji ter se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje pevskega zbora v otroštvu, najstništvu ter odrasli dobi.
Empirični del temelji na raziskavi, v kateri je sodelovalo 86 posameznikov iz namensko izbranih pevskih zborov v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je dejavnik »veselje do petja« najbolj pogost dejavnik za obisk pevskega zbora od osnovne šole do odraslosti, v vrtcu pa je najpogostejši dejavnik »možnost nastopanja«. Rezultati so pokazali, da so spol, starost ter glasbena izobrazba statistično pomembno povezani z dejavniki v različnih življenjskih obdobjih. Splošna izobrazba je bila statistično pomembno povezana z dejavniki v obdobju obiskovanja fakultete. Razlike v dejavnikih so se pokazale tudi med ljubiteljskimi in uveljavljenimi pevskimi zbori.
Ključne besede: razvoj petja, pevski zbor, pevski zbori v Sloveniji, obiskovanje pevskega zbora, dejavniki vpliva na obiskovanje pevskega zbora
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Analiza izbranih učbeniških gradiv za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole z vidika uresničevanja učnih ciljev : magistrsko deloLucija Vaupotič, 2024, magistrsko delo Opis: Učbeniška gradiva za glasbeno umetnost so pomembna učna sredstva, ki se lahko vključijo v vse faze pouka. V Sloveniji učenci začnejo učbenike in delovne zvezke za glasbeno umetnost uporabljati že v 1. razredu osnovne šole. Obdobje od 1. do 3. razreda osnovne šole (prvo vzgojno-izobraževalno obdobje) je pomembno tako za razvijanje sposobnosti pravilne uporabe učbenikov in delovnih zvezkov v šoli kot tudi samostojno za učenje doma. Njihova vsebina in metodično-didaktična zasnova je tako ključnega pomena, saj so učbeniška gradiva prevladujoče učno sredstvo. Zelo pomembno je, da učbeniška gradiva za glasbeno umetnost vsebujejo dejavnosti in naloge, ki uresničujejo cilje iz Učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011). Učni načrt je deljen na vzgojno-izobraževalna obdobja in še bolj podrobno na posamezna področja glasbenih dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje). Bistveno je, da so ta glasbena področja zastopana tudi v učbeniških gradivih. V raziskavi smo raziskali možnost, v kolikšni meri izbrana učbeniška gradiva za pouk glasbene umetnosti od 1. do 3. razreda osnovne šole uresničujejo cilje na področjih glasbenih dejavnosti. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo. Za analizo učbeniških gradiv smo oblikovali in uporabili kriterije. Ti temeljijo na presoji, katere operativne cilje je možno uresničiti ob uporabi gradiv. Obdelavo podatkov smo izvedli kvantitativno na osnovi deskriptivne statistike. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med učbeniškimi gradivi različnih založb glede števila ciljev, ki jih je možno uresničiti na področju glasbene dejavnosti izvajanja, ustvarjanja ali poslušanja ob uporabi gradiv.
Ključne besede: glasbena umetnost, učbeniška gradiva, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za glasbeno vzgojo, učni cilji za glasbeno umetnost
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,11 MB) |
5. Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko deloTjaša Drovenik Adamec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji2024, znanstvena monografija Opis: Monografija »Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji« v 15 poglavjih celovito obravnava različne vidike poučevanja glasbe na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja. Poudarja pomen glasbeno-didaktičnih iger za razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok, učinke glasbenih dejavnosti na socialne interakcije v zgodnjem otroštvu in izzive vključevanja glasbeno-plesnih dejavnosti v vrtcih s programom montessori. Raziskuje medpredmetno povezovanje glasbe in likovne umetnosti, izzive načrtovanja glasbene umetnosti, glasbeno ustvarjalnost v osnovni šoli in vključevanje elementov glasbene terapije. Analizira zastopanost glasbenih zvrsti v mladinskih romanih, vlogo učiteljev pri razvoju talenta, uporabo interaktivnih učnih gradiv in tehnologije v glasbenem pouku, optimalno motivacijsko okolje v glasbenih šolah, oblikovanje glasbene samopodobe in specifike glasbenega izobraževanja na območju Slovenske Istre. Izsledki predstavljenih raziskav prispevajo k razvoju področja didaktike glasbe in predstavljajo temelj za izboljšanje »glasbenih« praks v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Ključne besede: glasba, glasbene dejavnosti, glasbene vsebine, glasbeno izobraževanje, poučevanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 422; Prenosov: 95
Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Opereta pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloMojca Zupanič, 2023, magistrsko delo Opis: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 599; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,76 MB) |
8. Odkrivanje značilnosti skladateljev in njihovih del s pomočjo videoposnetkov : magistrsko deloManca Stajnko, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili prednosti in slabosti pouka na daljavo, razlike med sinhronim in asinhronim poučevanjem na daljavo, poučevanje na daljavo pri pouku glasbene umetnosti, glavne značilnosti portala Razlagamo.si, navedli smo temeljne usmeritve, kako pripraviti izobraževalne videoposnetke, na kratko smo opisali izbrane skladatelje in njihova dela, ki so predlagani za obravnavo pri pouku glasbene umetnosti v knjigi Glasbeni kažipot 1–3, Mitja Reichenberga (2007). Pregledali smo tudi učni načrt glasbene umetnosti in učbeniške komplete različnih založb (Mladinska knjiga, Rokus Klett, DZS in Debora), v katerih smo poiskali, kako je zastopana obravnava izbranih skladateljev in njihovih del. Opisali smo tudi postopek izdelave izobraževalnih videoposnetkov.
V sklopu magistrskega dela smo na podlagi spoznanj v teoretičnem delu pripravili osem izobraževalnih videoposnetkov za pouk glasbene umetnosti, ki vključujejo predstavitev skladateljev in obravnavo njihovih del. Ob ustvarjanju izobraževalnih posnetkov smo upoštevali nabor kriterijev, ki smo ga izpeljali iz teoretičnih spoznanj dosedanjih raziskav s področja ustvarjanja izobraževalnih videoposnetkov. Izvedli smo kvalitativno analizo vsebine videoposnetkov, ki je temeljila na: analizi estetskega oblikovanja videoposnetkov, analizi vključene količine napisanega besedila v videoposnetek, analizi kakovosti zvoka, analizi sinhronizacije zvočnih in vizualnih sporočil, analizi animacij, uporabljenih v videoposnetkih, analizi hitrosti in razločnosti govora, analizi postavljanja vprašanj, analizi aktivne vključenosti učencev skozi videoposnetek, analizi likovnega in gibalnega ustvarjanja ob glasbi, analizi načela personalizacije, analizi kratkega utrjevanja znanja o obravnavani snovi in analizi časovnega trajanja videoposnetka. Ustvarjene izobraževalne videoposnetke smo dali v pregled učiteljici, ki poučuje na eni izmed pomurskih osnovnih šol, in jo prosili, da napiše recenzijo s poudarkom na njihovi uporabni vrednosti.
Z analizo videoposnetkov smo ugotovili, da vsi ustvarjeni videoposnetki ustrezajo skoraj vsem kriterijem, ki smo jih izbrali za njihovo analizo. Videoposnetki so po mnenju učiteljice Kuzma bogat doprinos k uram glasbene umetnosti v prvi triadi osnovne šole.
Ključne besede: pouk na daljavo, glasbena umetnost, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 508; Prenosov: 83
Celotno besedilo (7,06 MB) |
9. Dejavniki razvoja glasbenega talenta na področju narodnozabavne glasbe : magistrsko deloDavorin Bek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Ključne besede: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. Medkulturni glasbeni pouk kot sredstvo za izboljšanje razredne klime v večkulturnem razredu – študija primera : magistrsko deloNuša Roškar, 2023, magistrsko delo Opis: V slovenske šole se vsako leto vpisujejo učenci priseljenci. Kljub precejšnji formalni podlagi, ki opredeljuje njihovo šolanje, večkulturni razredi še vedno predstavljajo velik izziv vsem vključenim v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Zaradi velikih kulturnih in jezikovnih razlik, predsodkov in pomanjkanja podpore učenci priseljenci težje sledijo pouku in posledično dosegajo slabše učne rezultate. Socialni odnosi v večkulturnem razredu so običajno slabši, kar vpliva tudi na slabšo razredno klimo. Obstoječe raziskave so pokazale, da medkulturni glasbeni pouk poveča odprtost, strpnost, izboljša razumevanje in sprejemanje ljudi drugih kultur, poveča empatijo ter posledično izboljša odnose v razredu. V tem magistrskem delu smo se odločili raziskati, ali lahko učitelj v večkulturnem razredu z uporabo medkulturne glasbene umetnosti vpliva na bolj pozitivno razredno klimo. V ta namen smo v petem razredu ene od rednih šol v Spodnjem Podravju, ki sta jo obiskovala dva učenca priseljenca, izvedli sedem medkulturnih glasbenih ur in s pomočjo vprašalnika Moj razred (Zabukovec, 1998), Lestvice CASSS (Malecki idr., 2000) in nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja z učiteljico razredničarko ugotovili, da medkulturni glasbeni pouk lahko vpliva na izboljšanje obstoječe razredne klime v večkulturnem razredu. Rezultat tega magistrskega dela so tudi skrbno načrtovane učne priprave za medkulturni glasbeni pouk.
Ključne besede: medkulturni glasbeni pouk, večkulturni razred, učenci priseljenci, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 798; Prenosov: 92
Celotno besedilo (4,56 MB) |
