| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

2.
Analiza rezultatov za površinsko zaščito
Tjaša Skarlovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju Unior d.d, ki je mednarodno priznan razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter velja za enega največjih svetovnih proizvajalcev ojnic in odkovkov za krmilne mehanizme osebnih vozil, se v procesu proizvodnje in razvoja ročnega orodja izvajajo številne analize kopeli, saj se lahko le na ta način zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka. Primeri takšnih analiz kopeli so spremljanje koncentracije razmaščevalca, vsebnost celotne in proste kisline ter železa v fosfatni kopeli in koncentracije žveplove (VI) kisline v kopeli za jedkanje. Vse koncentracije smo vsakodnevno določali s postopkom titracije, dobljene porabe standardnih raztopin pa smo vnesli v Excel, kjer smo jih kasneje analizirali. Iz dobljenih meritev in analiz smo ugotovili, da bi za določene medsebojne odvisnosti lahko uporabili matematični model regresije. Slednji s pomočjo enačbe na podlagi porabljenega volumna KMnO4 za določanje vsebnosti železa v kopeli za jedkanje omogoča izračun vsebnosti železa v fosfatni kopeli. Prav tako je možen izračun količine porabljenega razmaščevalca na podlagi razlike med porabljenim volumnom NaOH za določanje celotne kisline in porabljenim volumnom NaOH za določanje proste kisline, ki je pomnožena z ustreznim faktorjem. Predstavljena je tudi skupina Unior d.o.o s kratkim pregledom razvoja skozi zgodovino ter program Ročno orodje, kamor spada tudi Laboratorij za galvano. Podana je tudi kratka razlaga in ops fosfatnih prevlek ter njihov glavni nameni uporabe.
Ključne besede: fosfatiranje, matematični model, površinska zaščita, mangan-fosfat
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 68; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

3.
Čistilno sredstvo za souporabo s produktom Cafelier za čiščenje kavnih aparatov
Rok Volovlek, 2018, diplomsko delo

Opis: Raziskave v okviru diplomskega dela so bile narejene v sodelovanju s podjetjem Cafelier d.o.o., ki je inovativno podjetje na področju kavne industrije. Ekipa je že razvila protitip izdelka, ki odpravi potrebo po ročnem čiščenju, sedaj pa se je pojavila potreba po dodatni čistilni moči. Ob razvoju čistilnega sredstva pa je smiselno razmišljati tudi o povečanem tržnem potencialu blagovne znamke Cafelier. Opravili smo analizo trga in preverili katere kemikalije uporabljajo pri izdelavi čistilnih sredstev, ki se uporabljajo za ročno pranje. Že na tej točki smo ugotovil, da bo potrebna usmeritev v določen tip nečistoče, saj gre za široko področje. Predstavljen izbor smo opravili na podlagi želja podjetja Cafelier d.o.o., lastnega razmišljanja, tipa nečistoč, tržnega potenciala in obratovalnih pogojev. Skozi raziskavo smo prišli do zaključka, da bomo potrebovali nekatere precej specialne komponente. Za pomoč smo prosili več podjetij, ki se ukvarjajo z dobavo in svetovanjem na tem področju. Bili so nam v pomoč, poslali so nam tudi nekaj vzorcev, katere smo uporabili pri analizi. Raziskave vključujejo sestavo čistilnega sredstva. Ker gre za inovativen produkt na področju čiščenja kavnih aparatov, je obseg razvojnega dela precejšen. Opisali in predstavili smo dosedanje delo, kako smo se projekta lotili in kam bi ga rado peljali. Prikazali smo način izbora kemikalij, ter analize opravljene z njimi. Vključili smo področje trženja, zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati ob tem, ter razmišljanja za nadaljnji razvoj produkta in znamke Cafelier.
Ključne besede: čiščenje, čistilno sredstvo, kava, kavni aparat
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 745; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

4.
Reševanje problemov s pametnim pisalom v kemiji in kemijski tehniki
Dominika Lovrenčec, 2017, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjiku se srečujemo z najnovejšo tehnologijo, ki nam olajšuje sprejemanje različnih informacij. V diplomskem delu je predstavljeno pametno pisalo, uporaba le tega in različni primeri njegove uporabe v kemiji in kemijski tehniki. Pametno pisalo deluje le s pomočjo papirja, na katerem se nahaja unikatni vzorec mikro točk, katerega pametno pisalo s pomočjo infrardeče kamere posname in ga pretvori v elektronsko obliko. Tako nam pametno pisalo omogoča hkratno združevanje besedila in zvoka, s pomočjo vgrajene infrardeče kamere in mikrofona. Študentje vsakodnevno prejemajo najrazličnejše nove in pomembne informacije pri različnih predmetih. Ker je teh informacij velikokrat preveč, je cilj naše diplosme naloge predstaviti uporabo pametnega pisala, prikaz kreiranja različnih problemov, ki njim bodo v pomoč pri usvajanju nove, nerazumljive snovi. S pametnim pisalom smo pri predmetih Kemijsko računanje, Procesne bilance in Kemijsko računanje II kreirali in predstavili različne probleme, ki so jim v pomoč pri učenju. Predstavljene probleme smo v PDF obliki shranili na internetno stran https://estudij.um.si, kjer so študenti imeli nenehni dostop do le teh. Ob končanem 2. semestru v študijskem letu 2015/2016 smo izvedli anketo med študenti, ki so predstavljene probleme uporabljali pri učenju in usvajanju nove snovi.
Ključne besede: pametno pisalo, reševanje problemov, elektronski način učenja, kemija, kemijska tehnika
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 766; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

5.
Optimizacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov
Alen Moharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na veliki rabi energije, pridobljene večinoma iz neobnovljivih virov, predvsem iz fosilnih goriv. Tako kot prizadevanja za uporabo obnovljivih virov energije, so tudi vedno večji pritiski glede odlagališč odpadkov in njihovega recikliranja. Ena od možnosti za zmanjšanje količin odpadkov na odlagališčih je njihovo sežiganje, pri tem pa nastajajo snovi, ki se dajo koristno uporabiti, kot je sintezni plin. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov s programom Aspen Plus pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) reformerjev oziroma pirolizatorjev ter nadaljnja optimizacija teh pogojev s programom GAMS. Najprej smo izvajali simulacije s spreminjanjem temperature in tlake v procesnih enotah, kjer smo proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina in/ali bioplina in/ali celuloze. Iz dobljenih temperaturnih in tlačnih odvisnosti smo narisali diagrame, iz katerih smo dobili odvisnosti za vse komponente. Dobljene rezultate smo nato uporabili pri programiranju s programom GAMS. Z optimiranjem v programu GAMS, smo določali optimalno temperaturo in tlak obratovanja, pri namenski funkciji, ki išče maksimalni dobiček, pri čemer smo določili tudi razmerje surovin, iz katerih lahko proizvajamo sintezni plin (zemeljski plin ali bioplin, celuloza, polietilen).
Ključne besede: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 757; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

6.
Analiza sežiga odpadnih plinov v reformerju
Anita Malinić, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo sežiga odpadnih plinov v reformerju pri procesu proizvodnje metanola. V procesu proizvodnje metanola izhajajo velike količine odpadnih plinov, predvsem v delu čiščenja surovega metanola. Odpadni plin večina sestoji iz metana, vodne pare, ogljikovega dioksida, metanola in nekaj je še ogljikovega monoksida. Ker imajo nekatere komponente še veliko sežigno vrednost, se tako pošiljajo na sežig v reformer in tako se porabi manj kurilnega olja za njegovo delovanje. Na podlagi reakcij, ki potečejo v reformerju pri zgorevenju plinastih in tekočih goriv, ter njihove sestave, smo izračunali, koliko CO2 in vodne pare nastane pri sežigu. Prav tako smo izračunali porabo kisika pri obeh vrstah goriv. Po končani analizi smo teoretično vrednost dimnih plinov, ki smo jo izračunali, primerjali z dejansko vrednostjo iz podjetja Nafta Petrochem iz Lendave. Ugotovili smo, če odpadne pline pošljemo na sežig v reformer, porabimo manj kurilnega olja za delovanje le tega. Prav tako smo proces sežiga simulirali s procesnim simulatorjem Aspen Plus, kjer smo dobili podoben rezultat kot pri teoretičnem izračunu in smo ga primerjali z dejansko vrednostjo dimnih plinov.
Ključne besede: dimni plini, sežig, reformer, odpadni plini
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 596; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 686; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

8.
ANALIZA NEČISTOČ KOVINSKIH ULITKOV
Aleksandra Trokšar, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga vključuje raziskave analiz nečistoč kovinskih ulitkov
Ključne besede: ultrazvočno pranje, površinska obdelava ulitkov, spiranje ulitkov pod tlakom
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

9.
ANALIZE ČIŠČENJA INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VOD NA INDUSTRIJSKI ČISTILNI NAPRAVI
Helena Kotar, 2016, diplomsko delo

Opis: Čistilna naprava ima ta namen, da s pomočjo ustrezno implementiranih postopkov faznega ločevanja iz tehnološke odpadne vode odstrani masti in olja ter suspendirane snovi za doseganje maksimalnega učinka čiščenja po fizikalno-kemijskem postopku koagulacije, flokulacije ter precipitacije. Namen diplomske naloge je prikazati fizikalno-kemijski postopek čiščenja industrijskih odpadnih vod uporabljen v podjetju ter opisati sodelovanje Laboratorija pri zagonu in nadaljnjem delovanju nove čistilne naprave v podjetju. Natančneje, potrebno je bilo laboratorijsko ugotoviti ali tako postavljena tehnologija čiščenja ustreza optimalnemu predčiščenju industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetju. Za vrednotenje kakovosti odpadne vode iz industrijskega procesa v podjetju so bili uporabljeni naslednji kazalni parametri: kontrola koagulacije in flokulacije z laboratorijskim testom simulacije čiščenja odpadne vode; primerjava KPK vrednosti (»kemijska potreba po kisiku«) in vrednosti usedljivih snovi v odpadni vodi pred in po začetku obratovanja čistilne naprave; dodatna kemijska analiza podpornega laboratorija ter pH vrednost odpadne vode na izpustu iz čistilne naprave. Rezultati, predstavljeni v diplomski nalogi, so pokazali, da so vrednosti kazalnih parametrov v sprejemljivem vrednostnem območju; da je receptura doziranja kemikalij v proces čiščenja ustrezna, kar sledi, da se del prečiščenih vod lahko ponovno uporabi v tehnološkem procesu podjetja. Sledi zaključek, da čistilna naprava v podjetju obratuje optimalno in učinkovito.
Ključne besede: industrijska čistilna naprava, industrijska odpadna voda, koagulacija, flokulacija
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1202; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Analiza obdelave polizdelkov v galvanskem obratu
Irena Ferlan, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetje Elti d.o.o. je s svojo vrhunsko telekomunikacijsko tehniko pridobilo možnost investirati v novo dejavnost. Skupaj z razvojnim centrom podjetje svojo str ategijo prenaša na galvanski obrat. V galvanskem obratu se vrši več delovnih procesov. Na liniji luženja aluminija smo se osredotočili na proces snemanja aluminija na valjih. Spremljali smo dinamiko procesa z vsemi kontrolnimi parametri in hkrati v procesu zagotovili zahtevano dimenzijo polizdelka. Ugotovili smo, da način doziranja lužila v dveh stopnjah poveča število obdelanih valjev v primerjavi z doziranjem lužila v eni stopnji. Dobljene meritve in rezultate analiz smo analizirali v programu Excel, jih predstavili matematično ter določili odvisnost parametrov.
Ključne besede: aluminij, galvanizacija, luženje
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici