| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI CELJE
Jasmina Simler, 2013, magistrsko delo

Opis: Organizacijska klima je niz merljivih lastnosti delovnega okolja, ki vplivajo na motivacijo in vedenje zaposlenih in nastaja na podlagi interakcij med člani organizacije. Nanjo vplivajo najrazličnejši dejavniki kot so: najvišje vodstvo podjetja, zgodovina podjetja, tehnologija, informacijski sistemi, delovni postopki in organizacija dela, nagrajevanje ter zastavljeni cilji in vrednote podjetja. Namen: je ugotoviti prevladujoči tip organizacijske klime, ter prepoznati njene značilnosti, ki spodbujevalno ali zaviralno vplivajo na uspešnost organizacije, ter predlagati potrebne spremembe glede na raziskavo, ter ugotoviti povezanost organizacijske klime s posameznimi dejavniki zadovoljstva zaposlenih z delom. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili metodo raziskovanja, ki je temeljila na sistematičnem zbiranju podatkov. S pomočjo analize literature in virov smo pripravili teoretični del naloge. V empiričnem delu je kot metoda zbiranja podatkov uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki vsebuje lestvico za oceno organizacijske klime. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih anketirancev, ki so zaposleni v Splošni bolnišnici Celje. Anketirali smo različne profile zaposlenih in sicer zdravstvene tehnike, diplomirane medicinske sestre, zdravnike, ekonomske tehnike, ter zdravstvene administratorke. Rezultati: Rezultati, ki smo jih dobili z raziskavo kažejo, da so zaposleni zadovoljni z obstoječo organizacijsko klimo, da klima tudi vpliva na zadovoljstvo. Ugotovili smo, da v organizaciji prevladuje demokratični stil vodenja, ki pa tudi vpliva na obliko organizacijske klime.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, stili vodenja
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1865; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

72.
Razsežnosti dela managementa v varstveno delovnih centrih in centrih za socialno delo
Tatjana Bačovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V nalogi smo najprej opisali razvoj in pomen managementa, nato pa smo se opredelili na management neprofitnih organizacij. Pri tem smo izpostavili dve vrsti neprofitnih organizacij, in sicer center za socialno delo in varstveno delovni center. Omenjeni organizaciji smo tudi podrobneje opisali. V teoretičnem delu naloge smo se prav tako osredotočili še na naloge managerjev, ekonomske vidike, odnose z javnostmi, pomen komuniciranja in pogajanja v neprofitnih organizacijah. Namen in cilj naloge: Osnovni namen magistrske naloge je raziskati razsežnosti dela managementa v centrih za socialno delo in varstveno delovnih centrih s poudarkom na znanju managementa, komuniciranja s financerji, strokovno javnostjo in učinkovitosti vodenja teh organizacij. Managerji največ časa porabijo za komuniciranje s financerji in pridobivanjem ustreznih sredstev, zato pa posledično pozabljajo na izpopolnjevanja in pridobivanja ustreznega znanja na področju managementa in komuniciranja s strokovno javnostjo, kar ima za posledico zmanjšano učinkovitost organizacije. Raziskovalna metodologija: V magistrski nalogi smo najprej uporabili deskriptivno in analitično metodo raziskovanja. Najprej smo poiskali strokovno literaturo in iz nje povzeli teoretična izhodišča za izvedbo analitične metodologije. Le-ta nam je bila podlaga za nadaljnje raziskovalno delo oz. tako smo lahko dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Dobljene podatke smo analizirali in jih grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Worda, Exela in Sps-ja. Rezultati: Na podlagi raziskave smo prišli do zaključka, da lahko eno raziskovalno vprašanje delno potrdimo, drugega pa v celoti, vendar smo spoznali, da vodilnim managerjem zmanjkuje časa pri opravljanju vsakodnevnih nalog pri vodenju organizacije. Sklep: Na koncu magistrskega dela smo prišli do zaključka, da se zaradi pomanjkanja sredstev, ki so posledica gospodarske krize, nepoznavanja organizacij s strani države in prepogosto pomanjkanje časa vodilnih managerjev, pozablja na kakovost dela, ki bi pa morala biti na prvem mestu.
Ključne besede: center za socialno delo, varstveno delovni center, manager, vodstvo, zaposleni, neprofitna organizacija
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1047; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (636,10 KB)

73.
MANAGEMENT ZNANJA V ZDRAVSTVU
Bojan Rožman, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na raziskavi managementa znanja v zdravstvu. Teoretični del je namenjen obravnavi splošnih informacij, ki zadevajo management znanja: od opredelitve znanja, učeče se organizacije, managementa znanja in nazadnje do managementa znanja v zdravstvu. V empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava o managementu znanja med zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (v nadaljevanju UKC Maribor). V diplomskem delu smo pridobili dragocene podatke o pomembnosti managementa znanja v organizaciji. Ugotovili smo, da učinkovito izobraževanje zdravstvenih delavcev vpliva na izboljšanje rezultatov in zmanjšanje stroškov. Upravljanje znanja izboljša kakovost, oskrbo in storitve, zmanjšuje stroške za zdravstveno oskrbo in izboljšuje koordinacijo informacij med objekti, institucijami in osebju v zdravstvenem zavodu. Analiza je pokazala, da se UKC Maribor uvršča med učeče se organizacije. Kot negativno lastnost izpostavljamo, da je kakovostnih predavanj za zaposlene še vedno premalo. S tem strinjajo tudi zaposleni iz UKC Maribor. Podatki iz analize so pokazali, da zaposlene pošiljajo na predavanja ali tečaje le enkrat letno. Verjetno so varčevalni ukrepi v zadnjem letu vplivali na to, da je bilo manj izobraževanj in premalo predavanj, kar je tudi vplivalo na zaznavanje pomena nenehnega učenja pri posamezniku kot nujne sestavine za izboljšanje dela.
Ključne besede: - znanje, - izobraževanje, - management znanja, - učeča se organizacija.
Objavljeno: 11.04.2014; Ogledov: 1093; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (903,38 KB)

74.
STOPNJA ZADOVOLJSTVA V RAZLIČNIH ORGANIZACIJSKIH ENOTAH JAVNE UPRAVE
Tjaša Štritof, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti zadovoljstvo na delovnem mestu v dveh različnih organizacijah znotraj Slovenske vojske in dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo na podlagi raziskav ter končnih ugotovitev podati predloge, ki bi izboljšali in dvignili stopnjo zadovoljstva še na višji nivo. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo primerjali dela različnih avtorjev, tujih in domačih, ter obširneje opredelili teorijo, ki se navezuje na dejavnike zadovoljstva. V empiričnem delu je raziskovanje potekalo na podlagi specifične organiziranosti v MORS z anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen v dve različni organizaciji znotraj SV. Želeli smo potrditi ali ovreči raziskovalna vprašanja ter se na podlagi anketnih odgovorov s pomočjo SPSS analize čim bolj približati realnim razmeram, ki vladajo znotraj širše organiziranosti v SV. Z deskriptivno metodo smo raziskali odklone, frekvence ter aritmetične sredine določenega deleža anketirancev, vse skupaj pa vizualno prikazali v obliki grafov in tabel. S parnim T-testom smo primerjali posamezne trditve z namenom potrjevanja raziskovalnih vprašanj. S pomočjo analize ankete o zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu smo prišli do zaključka, da so zaposleni v organizaciji A in organizaciji B zadovoljni na delovnem mestu, prav tako prevladuje mnenje, da je način vodenja dokaj učinkovit ter da je motivacija zaposlenih na visokem nivoju. V obeh organizacijah so prisotni pozitivni medsebojni odnosi, z analizo rezultatov pa smo prišli tudi do nekaj sprejemljivih ugotovitev, pri katerih smo izpostavili področja, kjer so možne izboljšave.
Ključne besede: Slovenska vojska MORS organizacija management zadovoljstvo motivacija vodenje medsebojni odnosi
Objavljeno: 08.04.2014; Ogledov: 901; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

75.
POVEZANOST MED STILOM VODENJA IN ZADOVOLJSTVOM ZAPOSLENIH V PODJETJU KOSTAK KRŠKO D.D.
Tamara Novoselc, 2014, diplomsko delo

Opis: Zelo pomembno je, da ima podjetje uspešne vodje, da imajo svoj stil vodenja, ki jim pomaga izpolniti delovne naloge in s tem doseči uspeh. Vodja mora dodeljevati naloge zaposlenim, jim pomagati pri nastalih težavah in jim omogočiti zadovoljstvo na delovnem mestu. Povezanost v timih pa je ključnega pomena. Cilj diplomske naloge je spoznati različne stile vodenja, pojem vodenje, kakšno vodenje prevladuje in kako so zaposleni zadovoljni s stilom vodenja v družbi Kostak Krško, d. d. Samo zadovoljen zaposleni delavec je lahko popolnoma predan svojemu delu in ga tudi z veseljem opravlja. Vodenje naj bi pomenilo odnos med zaposlenim in vodjo, pri katerem vodja dodeli delo zaposlenim, zaposleni pa ga poskušajo po navodilih vodje opraviti. Zelo pomembno je, da so na delovnem mestu dobri delovni odnosi, da ni sporov, da zaposleni z veseljem opravljajo svoje delo. V empiričnem delu bom ugotovila, kako so zaposleni zadovoljni s svojim delom na delovnem mestu, kakšen stil vodenja prevladuje in ali obstaja povezanost med stilom vodenja in zadovoljstvom zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, vodenje, stili vodenja
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 623; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

76.
MODEL ORGANIZACIJSKE KULTURE JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS
Velimir Kemec, 2014, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura ni nov pojem v managementu organizacije. Zavedanje o obstoju organizacijske kulture in možnostih njene spremembe je pomembna vrlina vsakega managerja, ki stremi k doseganju poslovnih ciljev in realizaciji poslovne strategije organizacije. S preprostim orodjem lahko odkrijemo obstoječo obliko organizacijske kulture jo primerjamo z zahtevami in usmerjenostjo poslovne strategije ter jo po potrebi spremenimo v nam najbolj primerno obliko. Primerna oblika organizacijske kulture omogoča realizacijo poslovnih strategij.
Ključne besede:  organizacija,  organizacijska kultura,  CVF metoda,  poslovna strategija,  usklajenost.
Objavljeno: 03.07.2014; Ogledov: 907; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

77.
Dejavniki uspešnega projektnega načina dela v podjetju Serpa d.o.o.
Irena Bezjak, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu naloge smo teoretično opredelili projekt, projektni menedžment ter njun pomen. Podrobneje smo obravnavali tudi projektno organizacijo in projektno zagonsko dokumentacijo. V zadnjem delu teoretičnega poglavja smo podrobneje opisali projektno pisarno. V nadaljevanju smo predstavili podjetje Serpa, d. o. o., ki ga v diplomski nalogi obravnavamo. Predstavljamo tudi anketni vprašalnik, s katerim smo izvedli raziskavo stanja projektnega menedžmenta v podjetju. Najprej smo opredelili metodologijo raziskave, prikazali načrt zbiranja podatkov in opisali izvedbo anketiranja. Sledi analiza podatkov raziskave ter rezultatov ankete. V diplomski nalogi smo na podlagi izkušenj in študija literature ter rezultatov ankete predlagali, kako bi z izboljšavo trenutnega načina projektnega dela v podjetju lahko izboljšali nivo projektnega menedžmenta.
Ključne besede: projekt, projektni menedžment, projektna pisarna, vodenje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 885; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

78.
PRIMERJALNA ANALIZA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKE IN ŠVEDSKE POLICIJE NA MAKRO RAVNI
Urška Sušanj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali organizacijska modela organiziranosti slovenske in švedske policije na makro ravni. Preučevali smo ju skozi ključne tri organizacijske razsežnosti: strukturno, procesno in kulturno. V okviru empiričnega dela smo izvedli šest polstrukturiranih intervjujev s predstavniki slovenske in švedske policije. Ugotovljeno je bilo, da je strukturna razsežnost v policijskih organizacijah usmerjena predvsem v centralizacijo. Za razliko od slovenske policije, ki takšen sistem že ima, ga bo švedska v celoti prevzela v začetku naslednjega leta, ko bo začela z reorganizacijo švedske policijske organizacije. Delno smo lahko potrdili trditev, da na učinkovitost delovanja policijskih organizacij najbolj vpliva procesna razsežnost. V policijskih organizacijah prednost dajejo strukturni, deloma pa tudi kulturni razsežnosti. Nedvomno pa smo ugotovili, da kulturna razsežnost vpliva na uspešnost organizacijski sprememb. Glede na ugotovitve predlagamo, da bi slovenska policija več energije vložila v stalno analiziranje učinkovitosti organizacijskega modela. Ključni delovni procesi v švedski policijski organizaciji so namreč nenehno predmet spremljanja, ocenjevanja in analiziranja. Ocenjujemo, da bi obe organizaciji še več energije vložili v razvoj in motivacijo kadra, in s tem okrepili kulturno razsežnost organizacije. Vrhunska podjetja jutrišnjega dne bodo namreč tista, ki se ne bodo borila proti kaotičnem okolju, temveč se bodo z njim sprijaznila in ga izkoristila.
Ključne besede: - Organizacijski model, - Švedska, - Slovenija, - kulturna razsežnost, - procesna razsežnost, - strukturna razsežnost.
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 806; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

79.
USKLAJENOST VREDNOT ZAPOSLENIH Z VREDNOTAMI ORGANIZACIJE KOT POMEMBEN DEJAVNIK ZADOVOLJSTVA PRI DELU
Darja Hermonko, 2013, magistrsko delo

Opis: S to magistrsko nalogo želimo pojasniti pojem vrednot in z njimi povezanih pojmov. V teoretičnem delu so s pomočjo strokovne literature predstavljene vrednote z vsemi svojimi lastnostmi in delovanjem, predstavljeni so tudi drugi deli strateškega plana. Opisali smo teorijo zadovoljstva zaposlenih in predstavili neprofitne zdravstvene organizacije. V empiričnem delu je uporabljena kvantitativna metoda dela raziskovanja, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zdravstvu na Koroškem (v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem in Domu starejših Na Fari Prevalje). Ugotavljali smo usklajenost vrednot zaposlenih v zdravstvu z vrednotami njihovih organizacij, kot jih zaznajo zaposleni. Zanimal nas je tudi vpliv te usklajenosti vrednot na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Ugotavljali pa smo tudi razvijanje in uveljavljenje vrednot najvišjega managementa v teh organizacijah. Rezultati raziskave in razprava so predstavljeni s pomočjo tabel, grafov in statističnih metod. Odgovorili smo na zastavljena raziskovalna vprašanja in prišli do zaključka, da vrednote zaposlenih v zdravstvu na Koroškem niso usklajene z vrednotami njihovih organizacij, kar delno vpliva tudi na zadovoljstvo zaposlenih pri delu, najvišji management teh organizacij pa ne dela sistematično na tem, da bi skupaj z zaposlenimi razvil in zapisal skupne vrednote. Zapisani so še predlogi sprememb in skupne vrednote, ki smo jih dobili s to raziskavo.
Ključne besede: vrednote, zadovoljstvo zaposlenih, management, zdravstvene organizacije
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1251; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

80.
MODEL DEJAVNIKOV ORGANIZACIJSKE KLIME V ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJAH
Andreja Cvikl, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V nalogi smo se osredotočili na spoznavanje pojma organizacijske klime in kulture ter ju merili v izbrani regijski bolnišnici. V organizacijah, kamor spadajo tudi bolnišnice, je pojem organizacijske klime bistven, saj je konkurenca med bolnišnicami vedno večja, saj organizacijska klima ključno vpliva na uspešnost in učinkovitost organizacij. Organizacijska klima vsebuje značilnosti, ki so skupne večini zaposlenih posamezne organizacije in vplivajo na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih. Le zadovoljni zaposleni so lahko tudi uspešni in prispevajo h kakovosti svojega dela v organizaciji. Namen in cilj. Namen magistrske naloge je prikazati kompleksen problem organizacijske klime in ustvariti model dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na organizacijsko klimo v zdravstvenih organizacijah na podlagi podanih teoretičnih prispevkov s teh področij ter empirično preveriti določena teoretična vprašanja na primeru zaposlenih v izbrani regijski bolnišnici. Raziskovalna metodologija. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna in analitična metoda. S pomočjo strokovne literature smo pridobili podatke, ki smo jih uporabili pri izvedbi analitičnega dela, da smo jih lahko s pomočjo raziskovalnega dela potrdili oziroma ovrgli. Na podlagi analize smo želeli dobiti odgovore na postavljene hipoteze. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Dobljene podatke smo obdelali in vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel, Microsoft Office Word, program EpiData ter s programom SPSS. Rezultati. Iz analize podatkov smo ugotovili, da med zaposlenimi v izbrani regijski bolnišnici prevladuje zadovoljiva organizacijska klima. Izkazalo se je tudi, da dobri medsebojni odnosi, ki jih meri dimenzija kvaliteta odnosov statistično značilno pozitivno vplivajo na prav vse dimenzije organizacijske klime. Preverili smo tudi povezanost dimenzij organizacijske klime in izkazalo se je, da je večina dimenzij med seboj statistično značilno pozitivno povezanih ter vplivajo na oceno organizacijske klime. Sklep. Dobra organizacijska klima v organizacijah omogoča delovanje na individualni in skupinski ravni, spodbuja uspešnost in ustvarjalnost posameznika kot tudi skupine zaposlenih v organizaciji. Dolgoročni uspeh organizacij je mogoče zagotavljati, kjer je organizacijska klima ugodna in je v nenehnem izboljševanju.
Ključne besede: Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, uspešnost, zadovoljstvo, zdravstvena nega, organizacije, zaposleni.
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1249; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici