SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Model individualne supervizije za svetovalne delavce na osnovnih šolah
Jernej Kovač, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava stres, poklicno izgorelost in supervizijo pri šolskih svetovalnih delavcih in ima dvodelno strukturo. V prvem delu avtor predstavi splošna izhodišča svetovalne službe v osnovni šoli in dosedanja znanstvena spoznanja o stresu, poklicni izgorelosti in superviziji. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost supervizije po relacijsko družinskem modelu z vidika zaznave stresa in poklicne izgorelosti šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v obdobju od januarja 2011 do decembra 2011, v kateri je sodelovalo 88 svetovalnih delavcev v osnovnih šolah, so, da večina šolskih svetovalnih delavcev ocenjuje svoje delo kot zmerno in močno stresno. Za najbolj stresne so se izkazale delovne naloge, ki se navezujejo na delo s starši in učenci, ki imajo vedenjske težave, zunanji nadzor (inšpekcija) in delo z dokumentacijo. Rezultati so tudi pokazali, da šolski svetovalni delavci, ki so v svoji delovni praksi že bili deležni supervizije, zaznavajo manj stresa kot tisti, ki supervizije še niso bili deležni. Tako je bila v empirični raziskavi potrjena avtorjeva predpostavka o pozitivnem vplivu supervizije na zaznavo stresa, saj se je ta po supervizijskih srečanjih zmanjšala, medtem ko se zaznava poklicne izgorelosti po supervizijskih srečanjih ni pomembno spremenila.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stres, poklicna izgorelost, supervizija, relacijsko družinski model
Objavljeno: 04.03.2013; Ogledov: 1973; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
STALIŠČA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV O POTREBAH SUPERVIZIJE PRI ŠOLSKEM SVETOVALNEM DELU
Ljiljana Regojević, 2014, magistrsko delo

Opis: Šolski svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z raznolikimi situacijami, katerih rešitev vedno ne poznajo. Njihovo delo je pestro in psihično obremenjujoče, zato jim je potrebno zagotoviti pomoč za bolj kakovostno opravljanje dela. Prav supervizija predstavlja koristno metodo pomoči, skozi katero je udeležencem omogočena profesionalna in osebnostna rast, psihična razbremenitev ter iskanje novih rešitev in izmenjava izkušenj. V teoretičnem delu se avtor podrobno seznani s procesom supervizije, v empiričnem delu pa ugotavlja, kakšen pomen ima supervizija za delo šolskih svetovalnih delavcev, v kolikšni meri se pojavljajo potrebe po superviziji pri njihovem delu, kakšna so njihova stališča, mnenja in izkušnje. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 113 šolskih svetovalnih delavcev v maju 2014, kažejo na veliko potrebo po superviziji. Izkazalo se je, da šolski svetovalni delavci imajo s supervizijo precej dobre izkušnje in pozitivna stališča do nje. Temeljne ugotovitve opozarjajo na problem udeleževanja v supervizijo, saj pri nas takšen pristop pomoči še vedno ni dovolj razširjen oziroma finančno dovolj dostopen. Omeniti velja še ugotovitev, da več kot polovica anketiranih šolskih svetovalnih delavcev še nikdar ni prejemala supervizijske pomoči, pri svojem delu pa jih nekaj manj kot pol sploh ne prejema nikakršne oblike pomoči.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, stališče, supervizija, supervizijski proces, supervizor, supervizant
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 691; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (529,03 KB)

3.
VZPOSTAVLJANJE KOMUNIKACIJSKEGA MOSTU Z UČENCI PRI UČITELJIH IN SVETOVALNIH DELAVCIH
Marjeta Marković, 2014, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način učitelji in svetovalni delavci razumejo pomen dobre komunikacije, s katerimi težavami se najpogosteje ukvarjajo, katere so obstoječe komunikacijske tehnike, ki jih uporabljajo pri svojem delu, katere so oblike vzpostavljenih komunikacijskih odnosov, kakšen je pogled na medsebojno sodelovanje in potrebe po nadaljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju. V prvem delu naloge smo se osredotočili na opredelitev vzgojno-izobraževalne komunikacije, svetovanja, šolskega svetovalnega dela, posebno pozornost pa smo namenili tudi sodelovalnem odnosu med učitelji in svetovalnimi delavci ter potrebam po dodatnem strokovnem izobraževanju in usposabljanju. Pričujoča spoznanja so predstavljala izhodišče za empirično raziskavo, ki smo jo predstavili v drugem delu magistrskega dela. Po pregledu literature na temo komunikacije, smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih vzorcev. Nekatere od temeljnih ugotovitev raziskave, izvedene v maju 2014, v kateri je sodelovalo 56 učiteljev in 20 svetovalnih delavcev iz osnovnih šol v Koroški regiji, so naslednje: učitelji se pogosteje kot svetovalni delavci ukvarjajo s problemi, ki jih imajo učenci s sošolci; svetovalni delavci se pogosteje kot učitelji ukvarjajo z učenci, ki so jih na pogovor poslali drugi učitelji in ravnatelj; svetovalni delavci se pogosteje kot učitelji poslužujejo komunikacijskih tehnik poudarjanja pomembnih izjav, razjasnjevanja z vprašanji, aktivnega poslušanja in povzemanja oz. sumiranja; starejši učitelji pogosteje kot mlajši sodelujejo s svetovalnimi delavci; starejši svetovalni delavci pogosteje kot mlajši sodelujejo z učitelji; svetovalni delavci, ki so zaposleni krajši čas, pogosteje izražajo potrebo po dodatnem izobraževanju. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti omenjeno tematiko v širšem narodnem in mednarodnem kontekstu, vanje pa bi bilo v posameznih segmentih dobro vključiti še vidik učencev.
Ključne besede: učitelji, šolski svetovalni delavci, komunikacijski odnos, težave, komunikacijske tehnike, sodelovanje, dodatno strokovno izobraževanje.
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 801; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
The role of supervision in the occurrence of burnout in educational counsellors
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: pedagoški svetovalci, izčrpanost strokovnih delavcev, pedagoško svetovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 263; Prenosov: 11
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 588; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (664,32 KB)

6.
Pojav stresa pri svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava pojav stresa in poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih; to doslej pri nas še ni bilo sistematično znanstveno raziskano. Osnovni cilj raziskave, ki je potekala v letu 2011, je bil ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo stres v odnosu z učenci, starši, učitelji, ravnatelji in drugimi delovnimi obveznostmi. Raziskavo smo opravili na populaciji svetovalnih delavcev v osnovnih šolah na področju severovzhodne Slovenije. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da je delo svetovalnega delavca v osnovni šoli v celoti (splošno) gledano dokaj stresno. Podrobnejša analiza rezultatov pa je pokazala razlike pri zaznavanju stresa glede na starost: mlajši svetovalni delavci zaznavajo stres bolj intenzivno kot starejši.
Ključne besede: svetovalni delavci, osnovne šole, stres, delovne obveznosti svetovalnega delavca
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 236; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (210,32 KB)

7.
Pomen vključevanja staršev v vzgojno-izobraževalni proces šole
Jernej Kovač, 2009, strokovni članek

Opis: Odnos med šolo in starši predstavlja enega ključnih dejavnikov, od katerega je odvisen otrokov vzgojno-izobraževalni uspeh. Zato so v prispevku prikazana nekatera znanstvena spoznanja, ki obravnavajo problematiko odnosa med šolo (učitelji) in starši. Predvsem smo želeli prikazati, da je za učenčev optimalni vzgojno-izobraževalni uspeh potrebno partnersko sodelovanje šole in staršev, ki temelji na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, upoštevanju drug drugega, upoštevanju individualnosti in oblik sodelovanja, v katerih lahko starši aktivno sodelujejo s šolo. V nadaljevanju predstavljamo dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na odnose med šolo in starši, na koncu prispevka pa še načrte za izboljšanje odnosa med starši in šolo, ki temeljijo predvsem na stalni podpori učiteljem s strokovnimi izpopolnjevanji in drugimi oblikami izobraževanja.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, učenci, starši, sodelovanje, medosebni odnosi, partnersko sodelovanje, vključevanje staršev, vzgojno-izobraževalni uspeh, vzajemni odnos, vloge, izobraževanje učiteljev
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 154; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (909,32 KB)

8.
SVETOVALNE SPRETNOSTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI V PREKMURJU
Tadeja Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga spada na področje šolskega svetovanja in obravnava svetovalne spretnosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev v osnovnih šolah v Prekmurju. V prvem delu smo predstavili splošna izhodišča in dosedanja znanstvena spoznanja o svetovalni službi v osnovni šoli in samo svetovanje. Osrednji del magistrske naloge je namenjen fazam svetovalnega procesa in svetovalnim spretnostim, vse od nedirektivnih (povzemanje) do direktivnih (interpretiranje) svetovalnih spretnosti. Teoretična spoznanja predstavljajo temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empirične raziskave je bil proučiti uporabo, usposobljenost in uspešnost uporabe svetovalnih spretnosti med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji v osnovni šoli. Po pregledu strokovne literature smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih spremenljivk. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na šestindvajsetih osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 51 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: šolski svetovalni delavci pogosteje uporabljajo svetovalne spretnosti kot učitelji; šolski svetovalni delavci so bolj usposobljeni za uporabo svetovalnih spretnosti kot učitelji in so uspešnejši glede uporabe svetovalnih spretnosti. V empiričnem delu raziskave smo potrdili našo predpostavko, da so šolski svetovalni delavci bolj usposobljeni v svetovalnih spretnostih kot učitelji.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, svetovalne spretnosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 741; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (944,96 KB)

9.
Vloga in pomen medosebnih odnosov v kolektivu osnovne šole
Tina Rezar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, ki smo nenehno izpostavljeni medosebnim odnosom. V današnjem svetu so odnosi gonilna sila človeštva, zato je zelo pomembno, da vzpostavljamo čim bolj zadovoljujoče in dobre medosebne odnose, sploh v vzgojno-izobraževalnem procesu. Velik del komunikacije temelji na neverbalni komunikaciji, saj lahko že s samo enim pogledom, kretnjo sočloveku sporočimo marsikaj. Bistvenega pomena je, da se o odnosih pogovarjamo, jih razvijamo in poskušamo ustvarjati pozitivne medčloveške odnose. Pravzaprav so odnosi umetnost, ki se je lahko naučimo in jo ves čas nadgrajujemo. Vsekakor pa pri ustvarjanju medosebnih odnosov potrebujemo veliko mero skladnosti, empatije in razumevanja drug drugega. V vzgojno-izobraževalnem procesu sta pogovor in razmišljanje o medosebnih socialnih interakcijah nujna. Medosebni odnosi v šolskem prostoru igrajo bistveno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnostne strukture ter pomembno vplivajo na soustvarjanje pri oblikovanju in doseganju ciljev. Kadar je komunikacija kakovostna in odnosi pozitivni, je to lažje, bolj produktivno in zadovoljujoče. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se zdita pedagoškim delavcem vsakodnevna komunikacija in sprotno dogovarjanje o strokovnih temah s sodelavci zelo pomembna. Lastnosti, ki jih udeleženci raziskave najbolj cenijo, so prijaznost, vljudnost, odkritost, zaupanje, poštenost, spoštovanje, pripravljenost za sodelovanje in korektnost. Rezultati so pokazali, da starost in delovna doba v vzgojno-izobraževalnem procesu nista statistično povezani niti s povprečno stopnjo zadovoljstva z delom niti z ocenami glede kakovosti medsebojnih odnosov in vzdušja na delovnem mestu. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da je dober način interne komunikacije v kolektivu osnovne šole pozitivno povezan s kakovostjo medosebnih odnosov.
Ključne besede: medosebni odnosi, komunikacija, šolska klima, organizacijska klima, pedagoški delavci.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 389; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Administrativni vidik dela šolskega pedagoga v osnovni šoli - študija primera
Sanja Žgajner, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na proučevanje nekaterih področij dela pedagoga v vlogi šolskega svetovalnega delavca v osnovni šoli. S študijo primera smo analizirali pedagoga na eni izmed slovenskih osnovnih šol. Gradivo za raziskavo smo pridobili z opazovanjem, z nestrukturiranim intervjujem in z analizo dokumentov oz. obrazcev. Delo pedagoga je težko posploševati, saj se razlikuje glede na sposobnosti, potrebe posamezne osnovne šole in vseh udeleženih v procesu. V nalogi smo analizirali štiri teme. Vsako zase smo podrobno in celostno opisali ter analizirali. Vpis v 1. razred je eden temeljnih postopkov, kjer se začne ustvarjati ves proces med otrokom, starši in šolo. Učenci s posebnimi potrebami potrebujejo dodatno obravnavo in postopke dela za dosego vsaj minimalnih standardov znanja. Zaradi povečane globalizacije se je potrebno pripraviti na medkulturnost v okolju. Učenci priseljenci se vse pogosteje vključujejo v slovenske osnovne šole. Nadarjene učence dodatna spodbuda iz okolja vodi k večjemu izkoristku in nadgradnji lastnih potencialov. Vendar delo šolskega pedagoga je več kot le to. Vsak dan se sooča z različnimi nalogami. Znati mora narediti kompromis med preventivno obravnavo vseh učencev in vedno mora imeti čas za tiste posameznike, ki imajo individualne težave. Cilj svetovalnega dela je optimalni razvoj otroka.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, pedagog, vpis v 1. razred, učenci s posebnimi potrebami, učenci priseljenci, nadarjeni učenci
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici