| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole : magistrsko delo
Nastja Fekonja, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje osnovnošolskih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti socialno-čustvenega razvoja v obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, opisali začetke in razvoj cirkusa v preteklosti, opredelili cirkuško pedagogiko in z njo povezano stanje v svetu ter v Sloveniji, opisali kompetence cirkuških pedagogov, definirali cirkuško dlan, opredelili različne oblike cirkusa, delitev cirkuških veščin ter nekatere tudi opisali. Dotaknili smo se tudi socialnih, emocionalnih in fizičnih pozitivnih učinkov cirkuških dejavnosti. V empiričnem delu smo na Osnovni šoli Kapela izvedli eksperimentalno raziskavo, ki je bila sestavljena iz devetih cirkuških srečanj, ki so bila večinoma izvedena v spletni obliki. V eksperimentalno študijo je bilo vključenih šest udeležencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ocenjevalne lestvice in polstrukturiranega intervjuja s starši udeležencev. Anketni vprašalnik in polstrukturirani intervju s starši po koncu cirkuških srečanj sta pokazala, da so se pri nekaterih posameznikih izboljšale komunikacija, vztrajnost ali koncentracija, prav tako so udeleženci cirkuška srečanja zapuščali z nasmejanimi obrazi. Vsi udeleženci so menili, da bi še nadaljevali s cirkuškimi srečanji, kar lahko vidimo kot dodatno priložnost, da se okrepi cirkuške aktivnosti v slovenskem šolskem prostoru.
Ključne besede: cirkus, cirkuška pedagogika, cirkuške veščine, socialno-čustven razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
Primerjava stališč učencev in učiteljev do številčnih ocen : magistrsko delo
Hajdi Hauptman, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na raziskovanje stališč in mnenj učencev ter učiteljev glede uporabe številčnih ocen v šolskem sistemu. Ocenjevanje s številčnimi ocenami je pomemben del izobraževalnega sistema, saj meri dosežke učencev in vpliva na njihovo motivacijo, samopodobo in odnos do učenja. Kljub temu se pojavljajo vprašanja in dileme glede uporabe številčnih ocen, zato je namen magistrske naloge raziskati, kako jih učenci in učitelji dojemajo, kakšno vrednost jim pripisujejo ter kakšen vpliv imajo na učenje, poučevanje, motivacijo in počutje. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni teoretični okvirji ocenjevanja ter osnove ocenjevanja v slovenskem šolskem sistemu, medtem ko se empirični del osredotoča na analizo in primerjavo stališč učencev ter učiteljev glede številčnih ocen. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vključeval vprašanja o namenu ocenjevanja, verodostojnosti številčnih ocen, številu ocen v enem šolskem letu in subjektivnosti pri ocenjevanju. V raziskavi je sodelovalo 117 učencev in 133 učiteljev, podatki pa so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode raziskovanja. Primerjava mnenj med učenci in učitelji glede številčnega ocenjevanja ni razkrila izrazitih razlik, saj so učenci in učitelji pri svojih stališčih do številčnega ocenjevanja v veliki meri skladni, vendar smo kljub temu prišli do zanimivih spoznanj. Ugotovili smo, da učenci dojemajo ocenjevanje tudi kot ustrahovanje in discipliniranje, medtem ko so mnenja do številčnih ocen kot realnega pokazatelja znanja števila ocen, ki jih je treba pridobiti v enem šolskem letu kar razdeljena – tako pri učencih, kot tudi pri učiteljih. Nadalje smo ugotovili, da tako učitelji, kot učenci raje vidijo številčno ocenjevanje kot opisno. Nazadnje smo dobili vpogled v mnenja o pravičnosti ocenjevanja. Ugotovili smo, da so učenci z zadostnim in odličnim učnih uspehom mnenja, da učitelji ocenjujejo pravično, medtem ko učenci z dobrim in prav dobrim uspehom temu nasprotujejo.  
Ključne besede: ocenjevanje znanja, številčne ocene, osnovnošolci, učitelji, pravičnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Vpliv starševskega vzgojnega stila na starostarševski vzgojni stil : magistrsko delo
Saška Kurnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Za vsakega posameznika, ki se znajde v vlogi vzgojitelja, je značilen določen vzgojni stil ali več teh. Tudi stari starši v odnosu z vnuki uporabljajo vzgojne stile, ki se izoblikujejo pod vplivom raznih dejavnikov. V magistrskem delu smo najprej predstavili nekaj teoretičnih izhodišč v povezavi z družino, vzgojo in starševskimi vzgojnimi stili ter medgeneracijskim prenosom vzgojnih stilov, nato pa smo se osredotočili na obdobje starega starševstva, pomen starih staršev in stile starega starševstva. Za namen raziskave, v okviru katere smo preučevali starševske in starostarševske vzgojne stile, povezave med njimi in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje starostarševskih vzgojnih stilov, smo oblikovali vprašalnik, ki ga je izpolnilo 191 starih staršev. Rezultati raziskave so pokazali, da prevladuje formalni stil starega starševstva, ki mu tesno sledi staro starševstvo kot zabava. Pri dedkih je najpogostejši stil staro starševstvo kot posoda modrosti, pri babicah pa staro starševstvo kot zabava, kar je hkrati tudi najbolj prisotno pri mlajših starih starših. Oddaljeni stil je bolj značilen za razvezane stare starše in prevladuje v primerih, ko imajo stari starši hladne odnose s starši svojih vnukov oziroma z njimi nimajo stika. Ugotovili smo, da je za tiste stare starše, ki so v obdobju starševstva uporabljali predvsem razvajajoči in zanemarjajoči vzgojni stil, bolj značilno nadomestno starševstvo v odnosu z vnuki. Tisti, ki so se posluževali avtoritarnega vzgojnega stila, so v odnosu z vnuki prav tako pogosteje v vlogi nadomestnega starša in posode modrosti.
Ključne besede: vzgojni stil, starševstvo, staro starševstvo, prenos vzgojnega stila
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 251; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Izvajanje matematičnih aktivnosti s predšolskimi otroki in njihovimi starši na daljavo preko zooma : diplomsko delo
Laura Zorec, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izvajanje matematičnih aktivnosti s predšolskimi otroki in njihovimi starši na daljavo preko Zooma sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili matematiko kot del Kurikula za vrtce, posamezna področja matematike, pomen igre za otroke in kako lahko z igro razvijamo matematične spretnosti. Osredotočili smo se na pomen odraslih, tako vzgojiteljev kot staršev za otrokov razvoj matematičnih spretnosti ter na splošno opisali temo, ki je bila aktualna po izbruhu epidemije Covid19 in sicer poučevanje na daljavo. V praktičnem delu pa smo predstavili matematična srečanja na daljavo, ki smo jih izvedli s petimi družinami s predšolskimi otroci. Otrokom in staršem smo na daljavo predstavili tri matematične igre primerne za predšolske otroke in preverjali, kakšen vpliv imajo starši na izvajanje matematičnih aktivnosti predšolskimi otroki na daljavo. Ugotovili smo, da je prisotnost staršev pri izvajanju matematičnih aktivnosti na daljavo ključnega pomena za uspešno izvedbo. Starši so tisti, ki so otrokom pomagali pri opravljanju računalniške opreme, hkrati pa so bili dodatni motivatorji, ki so otroke spodbujali k aktivnemu sodelovanju aktivnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, matematične aktivnosti, družina, poučevanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

5.
Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe : magistrsko delo
Marina Kaučič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Mediacija kot oblika reševanja medvrstniškega nasilja osnovnošolcev v razredu
Urška Mirt, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vlogo mediacije pri reševanju medvrstniškega nasilja osnovnošolcev v razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev osnovnih terminov, kot sta medvrstniško nasilje in mediacija. Predstavili smo oblike medvrstnikgea nasilja, kakšne so posledice medvrstniškega nasilja, značilnosti povzročitelja in žrtve, kako na medvrstniško nasilje vplivata razredna klima in socialni odnosi v razredu ter vlogo učitelja pri tem. Predstavili smo mediacijo kot obliko reševanja medvrstniškega nasilja v razredu, vlogo mediatorja (učitelj, socialni delavec, učenci) ter kdaj je potrebna vključitev staršev in drugih strokovnih zunanjih institucij. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverili prisotnost medvrstniškega nasilja med učenci in kje se najpogosteje o njem pogovarjajo. Zanimalo nas je, za katere oblike učenci menijo, da je mediacijski postopek primeren in kdo se jim zdi najbolj ustrezna oseba za izvedbo mediacijskega postopka. Ugotovili smo, da je medvrstniško nasilje v šolah prisotno in da se o njem najpogosteje pogovarjajo na razrednih urah. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se oblike medvrstniškega nasilja razlikujejo glede na razred (starost) učencev, da je učitelj tista oseba, ki se jim zdi najbolj primerna za izvedbo mediacijskega postopka in da je mediacija najbolj primerna v primeru otipavanja, kraje osebnih stvari in razrednih nesoglasij.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, mediacija, osnovnošolci, oblike medvrstniškega nasilja
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
Vzgojna vloga očeta: obdobje zgodnjega mladostništva
Sabina Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem postmoderne družbe, ki jo pomembno zaznamujejo pluralizacije življenskega poteka, se razvija in spreminja tudi očetovska vloga in vključenost v otrokovo oz. mladostnikovo življenje. V magistrski nalogi nas je zanimalo kakšna je vloga očeta v obdobju mladostništva, ki velja kot eno izmed bolj intenzivnih obdobij posameznikovega življenja, v katerem se, poleg telesnega razvoja, oblikuje in razvija tudi mladostnikova osebnost. V empiričnem delu, smo na vzorcu 150 očetov, katerih mladostniki obiskujejo 9. razred osnovne šole, raziskovali katere metode treh vzgojnih stilov (demokratični, avtoritarni in permisivni) očetje najpogosteje uporabljajo, na kakšen način spodbujajo samostojnost in oblikovanje mladostnikove identitete, ter kako pogosto sodelujejo s šolo in nudijo pomoč mladostniku pri šolskih obveznostih doma. Ugotovitve smo preučili glede na starost, stopnjo izobrazbe, kraj bivanja in zakonski stan očeta. Največ razlik se je pokazalo med mlajšimi in starejšimi očeti. V povprečju očetje največ uporabljajo demokratični vzgojni stil; mlajši in bolj izobraženi očetje v večji meri spodbujajo mladostnikovo osamosvajanje in oblikovanje identitete; pogosteje sodelujejo s šolo ter večkrat pomagajo mladostniku pri domačih nalogah, učenju in pripravi seminarskih nalog ter referatov.
Ključne besede: Mladostnik, oče, vzgojni stili, identiteta, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 761; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Vloga staršev pri uporabi mobilnega telefona pri osnovnošolcih
Barbara Sečkar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter se osredotoča na preučevanje vloge staršev pri uporabi mobilnih telefonov pri osnovnošolskih otrocih. Za namen raziskovanja smo pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 194 staršev otrok, ki obiskujejo zadnjo triado. Izsledki raziskave kažejo, da je večina otrok prejela svoj prvi mobilni telefon med 9. in 12. letom starosti in da so pomembnejši razlogi za sprejem odločitve o nakupu praktične narave. Večina staršev meni, da uporaba mobilnih telefonov ne vpliva bistveno na njihove otroke, če že, pa vidijo v njih negativni vpliv. Kljub temu da večina staršev svojim otrokom omejuje količino časa, ki ga lahko preživijo na mobilnih telefonih, jih kar precej tega še vedno ne počne. Ob omejevalni starševski mediaciji je med starši pogosta tudi aktivna mediacija, medtem ko sta nadzor in tehnično posredovanje manj priljubljeni. Starši na svojih mobilnih telefonih preživijo več kot dve uri na dan. Glede na to, da večina staršev ne uporablja telefona v okoliščinah, v katerih prepovedujejo uporabo svojim otrokom, lahko zaključimo, da se trudijo, da bi svojim otrokom predstavljali dober vzor.
Ključne besede: uporaba mobilnih telefonov, vloga staršev, starši kot vzor, starševska mediacija, osnovnošolci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 681; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Ključne besede: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 741; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (680,29 KB)

10.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici