| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
41.
VODENJE IN SIMULACIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA BOSCH TS1 Z UPORABO PROGRAMSKEGA ORODJA STATEFLOW
Uroš Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času se je v industrijski proizvodnji potrebno hitro prilagajati spremembam, ki jih narekuje trg, zato je potrebno čim hitreje ob čim manjših stroških zasnovati in brez večjih posegov v strojni proizvodni sistem izvesti tudi spremembe krmilnih sistemov. Za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov se klasično uporabljajo industrijski PLK krmilniki. Ko je potrebno prilagoditi proizvodni proces, je potrebno spremeniti tudi program v PLK krmilnikih, zaradi česar lahko pride do daljšega izpada proizvodnje. Ta postopek bi lahko skrajšali, če bi krmilnik lahko programirali kar v jeziku specifikacije, ki je prilagojen problemu, s katerim se ukvarjamo. Program krmilnika tudi želimo verificirati v nekem simulacijskem okolju še pred končno implementacijo na realni strojni opremi. Takšen postopek snovanja programske opreme na industrijskih krmilnih sistemih lahko bistveno skrajša potreben čas in olajša kasnejše spremembe ali nadgradnje v sistemih avtomatizacije predvsem pri kompleksnejših problemih. V diplomskem delu je predstavljeno snovanje vodenja transportnega sistema Bosch TS1 s pomočjo programskega orodja Stateflow. Zgrajen je tudi model proizvodnega sistema. Algoritem vodenja je najprej verificiran s simulacijo v programskem paketu Simulink, potem pa je z istim algoritmom izvedeno tudi vodenje realnega sistema. V tem primeru osebni računalnik s programsko opremo Matlab (katerega del sta tudi Simulink in Stateflow), nadomešča PLK krmilnik.
Ključne besede: Stateflow, Transportni sistem BOSCH TS1, Dogodkovno vodeni sistemi, VRML, Matlab/Simulink, Eplan, Step 7
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1752; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (11,47 MB)

42.
43.
44.
KOMBINATORIČNE GRAYEVE KODE
Maja Vidner, 2011, diplomsko delo

Opis: Veliko naprav v elektromehaniki uporablja sistem prikazovanja pozicij z odpiranjem in zapiranjem stikal. Če ta naprava uporablja binarno kodo, so možnosti za napačno branje pozicije bitov in posledično napačen izhod podatka, velike. Ker se binarne besede med seboj razlikujejo za več kot en bit in ker se stikala v napravah ne premikajo sinhrono, bi morale biti spremembe bitov med besedami čim manjše. Tukaj nastopi uporaba Grayeve kode, katere značilnost je sprememba samo enega bita med bitnimi besedami. V prvem delu te naloge je predstavljen binarni številčni sistem, ki je osnova za razvoj in gradnjo Grayevih kod. Nadalje je opisana povezava in pretvarjanje med binarno in Grayevo kodo. V drugem delu je predstavljena definicija Grayevih kod in generiranje le-teh z rekurzivnim algoritmom, poznanim pod imenom binarna reflektirana Grayeva koda. Opisani sta tudi uravnotežena in monotona Grayeva koda, ki predstavljata posebni različici Grayevih kod. Nadalje so predstavljene kombinatorične Grayeve kode za permutacije, kombinacije in particije celih števil. Opisana je tudi bijekcija med nizom particij in funkcijo omejene rasti. V zadnjem delu so predstavljeni praktični primeri, ki so lahko rešeni s pomočjo uporabe različnih Grayevih kod.
Ključne besede: Binarna koda, bitna beseda, Grayeva koda, uravnotežena Grayeva koda, monotona Grayeva koda, kombinatorična Grayeva koda.
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 2502; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

45.
VODENJE CNC REZKALNEGA STROJA Z UPORABO G KODE
Rok Kovše, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema delno realizacijo vodenja 4-osnega mehanizma, ki bo omogočal 3D rezkanje manjših objektov iz mehkih materialov. Vodenje gibanja mehanizma je izvedeno z uporabo krmilnika vodenja DMC podjetja Galil Motion Control. Programska aplikacija sistema, ki je izvedena s programskim orodjem LabVIEW, omogoča vnos ukaznih komand rezkalnega stroja v obliki standardne G-kode, pridobljene iz CAD/CAM orodja in pretvorbo le-teh v programski jezik krmilnika vodenja. Diplomsko delo opisuje potek pretvorbe G-kode v ukazne komande krmilnika vodenja, opis uporabljenih ukazov G-kode ter krmilnika vodenja in primer celotnega postopka pridobitve G-kode iz 3D CAD modela.
Ključne besede: LabVIEW, CAD, CAM, programiranje, G-koda, LM, VM, krmilnik vodenja, linearna interpolacija, krožna interpolacija
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 7117; Prenosov: 1000
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

46.
VENNOVI DIAGRAMI
Nina Plošnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Vennove diagrame. Osrednja tema so splošni Vennovi diagrami in grafi, ki so povezani z Vennovimi diagrami. V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju, definiramo Vennove diagrame ter povemo nekaj o njihovi uporabi in o primerjavi z Eulerjevimi diagrami. V drugem poglavju prikažemo obstoj Vennovih diagramov za n≥3 na primerih dveh konstrukcij in pokažemo, kdaj se jih lahko nariše z uporabo skladnih krogov. V zadnjem poglavju podrobno obravnavamo grafe, ki so povezani z Vennovimi diagrami. Najprej predstavimo Vennove duale, definiramo kdaj so Vennovi diagrami izomorfni in obravnavamo Vennove diagrame in Vennove razrede. Nato raziščemo razširitev Vennovega diagrama in podamo Winklerjevo domnevo, ki pa ostaja nepotrjena. Z odpravo omejitve enostavnosti v nadaljevanju dokažemo Grünbaumov izrek. Na koncu poglavja obravnavamo tudi minimalne in monotone Vennove diagrame.
Ključne besede: Vennov diagram, Eulerjev diagram, izomorfizem dveh grafov, dvodelni graf, ravninski graf, dual ravninskega grafa, polni graf, kartezični produkt grafov
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 3162; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

47.
SYLVESTER-GALLAIJEV IZREK IN NJEGOVA POSPLOŠITEV ZA METRIČNE PROSTORE
Tanja Omerzel, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v prvem poglavju obravnava Sylvester-Gallaijev izrek: predstavitev, formulacijo, možne posplošitve in dokaze ter zgodovino. Začetek slednje sega v konec 19. stoletja, ko je James Joseph Sylvester ustvaril temelje, ki so se kasneje razvili v oblikovanje Sylvester-Gallaijevega izreka. Sam je namreč pri raziskovanju raznih konfiguracij sestavljenih iz mrež ugotovil, da ni možno določiti končnega števila točk tako, da bo vsaka premica, ki poteka skozi dve točki šla še skozi tretjo iz iste množice, razen, če vse točke ležijo na isti premici. Njegovo ugotovitev je kasneje v afini realni ravnini dokazal Tibor Gallai, katerega dokaz pa ni ostal osamljen. V diplomskem delu sta podana še dokaza L. M. Kellya in R. Ste inberga. Poleg vsega naštetega pa so v prvem poglavju, predvsem zaradi lažjega razumevanja dokazov Sylvester-Gallaijevega izreka, predstavljene osnovne značilnosti evklidske, afine in projektivne geometrije in Motzkinov izrek kot ena izmed mnogih posplošitev Sylvester-Gallaijevega izreka. Drugo poglavje v uvodnem delu zajema definicije pojmov kot so: metrični prostor, premica v poljubnem metričnem prostoru, trojna relacija, vmesnost. Sicer pa je v celoti namenjeno posplošitvi Sylvester-Gallaijevega izreka za metrične prostore, tako imenovanemu Sylvester-Chvátalovemu izreku. Vašek Chvátal je namreč razširil pojem premic v poljubnih metričnih prostorih in podal domnevo, ki posplošuje Sylvester-Gallaijev izrek. Chvátalova domneva je bila potrjena kot izrek, ki smo ga, zaradi lažjega dokazovanja, tudi s pomočjo primerov, razdelili na dva dela: Če za vsake 3 točke iz M velja, da ležijo na neki skupni premici, potem ta premica vsebuje vse točke iz M. Oziroma, če obstajajo 3 točke iz M, ki ne ležijo na skupni premici, potem obstaja premica, ki vsebuje natanko 2 točki.
Ključne besede: Sylvester-Gallaijev izrek, evklidska geometrija, afina geometrija, projektivna geometrija, metrični prostor, Sylvester-Chvátalov izrek
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1751; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

48.
METRIČNA DIMENZIJA GRAFA
Mateja Žuželj, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju diplomskega dela predstavimo osnovne pojme iz teorije grafov, podamo definicije in preproste primere grafov. V drugem poglavju definiramo metrično dimenzijo grafa. V tretjem poglavju se posvetimo grafom z majhno metrično dimenzijo. Poti so edini grafi z metrično dimenzijo ena. Ogledamo si lastnosti, ki so značilne za grafe z metrično dimenzijo dva. Ob koncu tega poglavja se seznanimo še z metrično dimenzijo ciklov, ki so predstavniki grafov z metrično dimenzijo dva. V četrtem poglavju obravnavamo metrično dimenzijo različnih primerov grafov. Najprej spoznamo metrično dimenzijo polnih grafov, nato dreves in na koncu še mrež pri katerih kot poseben primer pogledamo hiperkocke. Za drevesa podamo tudi enostaven algoritem za postavitev baznih vozlišč. V zadnjem poglavju se ukvarjamo z uporabo metrične dimenzije. Podamo primere uporabe metrične dimenzije v miselnih problemih in igrah, navigaciji, računalništvu in kemiji.
Ključne besede: Metrična dimenzija, razdalja v grafih, NP-težek problem, pot, cikel, polni graf, drevo, mreže, hiperkocke, Hammingov graf.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2399; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (607,74 KB)

49.
PERMUTAEDER
Klara Prah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo podrobneje obravnavali konveksni politop imenovan permutaeder. V prvem poglavju bomo spoznali matematične definicije nekaterih pojmov, ki jih bomo potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju si bomo pogledali dokaz, da je graf permutaedra hamiltonski graf. V tretjem poglavju bomo dokazali, da razdalje med oglišči v n-dimenzionalnem permutaedru zavzemajo vsa soda števila. V četrtem poglavju si bomo pogledali asociaeder, ki posplošuje permutaeder.
Ključne besede: permutaeder, zonotop, konveksni politop, hamiltonski graf, minkowskyjeva vsota, Caylejev graf, asociaeder.
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1780; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (891,37 KB)

50.
OKOLJE ZA FORMALNO VERIFIKACIJO VARNOSTNO KRITIČNIH SISTEMOV
Tim Kovše, 2011, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je področje informacijskih in komunikacijskih tehnologij doživelo izjemno pozornost tako na področju razvoja kot tudi na področju njihove rabe. Kompleksnost razvoja se je povečala, naprave, od katerih so pogosto odvisna človeška življenja, pa so postale vseprisotne. Nepravilnosti pri delovanju takšnih naprav imajo lahko za posledico negativne vplive na varnost, zato takšne sisteme imenujemo varnostno kritični sistemi. Za njihovo testiranje se namenja vedno več virov, tako časa kot denarja, pri čemer je vedno pogostejša uporaba formalnih metod. Med njimi je tudi metoda preverjanja modelov, ki jo uporablja orodje Spin. Trenutna okolja, ki za svoje delovanje uporabljajo Spin, ne omogočajo enostavnega dela z obsežnimi industrijskimi primeri, zato smo se v okviru magistrskega dela odločili razviti okolje za formalno verifikacijo varnostno kritičnih sistemov. Okolje s svojimi lastnostmi inženirju olajša celoten cikel razvoja sistema od tvorbe, verifikacije, pa do simulacije modela. Pri tvorbi modela v urejevalniku omogoča krčenje programske kode, barvanje sintakse in svetovanje rezerviranih besed. Pri verifikaciji modela je na nastavitvenih straneh mogoče enostavno izbrati varnostne in živostne lastnosti ter druge nastavitve, kot je omejitev pomnilnika, ki ga ima na voljo verifikator. Sled izvajanja, ki nastane, ko je v modelu odkrito kršenje specifikacije zahtev, je lahko zelo obsežna, zato smo v okolje vgradili pregledovalnik diagramov MSC. Ta omogoča abstrakcijo sledi, zato so diagrami preglednejši, tako da lahko razvijalec pri razhroščevanju lažje in hitreje odkrije napako v izvajanju. Razvito okolje je odprtokodno.
Ključne besede: formalna verifikacija, varnostno kritični sistemi, Spin, platforma bogatega odjemalca
Objavljeno: 01.09.2011; Ogledov: 1748; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici