| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
51.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA
Sabina Kompolšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju po pravu Republike Slovenije. Opisane so temeljne značilnosti instituta odškodninske odgovornosti, ki je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih in Obligacijskem zakoniku, ter njihova primerjava. Zakon o delovnih razmerjih je temeljni zakon, ki ureja individualna delovna razmerja, vključno z odškodninsko odgovornostjo. Zakon o javnih uslužbencih je posebno uredil odškodninsko odgovornost za javne uslužbence zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar velja v celoti le za neposredne proračunske uporabnike, za ostale javne uslužbence pa veljajo določila omenjenega zakona le do 21. člena, v katerih ni določena odškodninska odgovornost. Zakona o delovnih razmerjih se v razmerju do Zakon o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno in sicer za tista vprašanja, ki jih slednji ali pa drug poseben zakon za javne uslužbence ne urejata drugače. Primerjava navedenih zakonov pokaže, da je institut odškodninske odgovornosti zelo podobno urejen v obeh zakonih in da ne bi bilo treba posebej določati odškodninske odgovornosti v Zakonu o javnih uslužbencih. Določeni so enaki pogoji odškodninske odgovornosti in pavšalna odškodnina. Določenih razmerij odškodninske odgovornosti, kot so odgovornost večjega števila javnih uslužbencev in omejene odškodninske odgovornosti, Zakon o javnih uslužbencih ne ureja.
Keywords: delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, obligacijski zakonik, odškodninska odgovornost, pavšalna odškodnina
Published: 23.03.2010; Views: 5192; Downloads: 1100
.pdf Full text (347,18 KB)

52.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Keywords: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Published: 09.03.2010; Views: 5526; Downloads: 683
.pdf Full text (463,75 KB)

53.
DELAVEC INVALID
Tomaž Kos, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov v slovenski zakonodaji. Za lažje razumevanje teh pravic so predstavljeni tudi mednarodni dokumenti, ki so vplivali na obstoječo slovensko zakonodajo. S strani Slovenije so bile podpisane in ratificirane številne mednarodne konvencije, ki imajo velik pomen na položaj delavcev invalidov. Tako so pravice invalidov, pod okriljem prepovedi diskriminacije, urejene v nekaterih temeljnih aktih Organizacije Združenih Narodov in Sveta Evrope. Prepoved diskriminacije in s tem uveljavljanje načela enakih možnosti predstavlja temelj mednarodne ureditve pravic invalidnih delavcev. Zakonodaja Slovenije mora biti usklajena z zakonodajo Evropske skupnosti. Tako ima pomembno vlogo glede urejanja položaja delavcev invalidov tudi Evropska Unija, saj dopolnjuje in izpopolnjuje nacionalne ukrepe, obenem pa s posameznimi ukrepi ustvarja pogoje za nadaljnji napredek.
Keywords: delavec invalid, pravice, invalidnost, prepoved diskriminacije, Organizacija združenih narodov, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope, Evropska unija, slovenska zakonodaja
Published: 05.01.2010; Views: 2145; Downloads: 255
.pdf Full text (512,89 KB)

54.
PRAVNO VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
Marjana Kacijan, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Delavci lahko svoje pravice uveljavljajo na več možnih načinov. Najprej imajo možnost uveljavljanja in varstva pravic pri delodajalcu. Ta postopek je za delavce in javne uslužbence različno urejen. S predstavitvijo obeh postopkov, sem tako preprečila zmedo, do katere utegne priti predvsem v javnem sektorju, v katerem je še vedno uveljavljeno dvostopenjsko odločanje in načelo dokončnosti. V diplomskem delu sem predstavila tudi alternativne oblike reševanja sporov in nekoliko podrobneje mediacijo, kot najbolj priljubljeno in najuspešnejšo metodo. Kljub vedno večji obveščenosti in razgledanosti so ljudem alternativne možnosti reševanja sporov še vedno dokaj nepoznane. Zato je še toliko pomembnejši predlog Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov, ki se bo uporabljal tudi na delovnopravnem področju in katerega vsebino sem tudi predstavila. Zadnjo stopnjo v postopku uveljavljanja in varstva pravic delavca, predstavlja sodno varstvo. Z opisom sestave sodišč in postopka pred sodiščem sem tako zaključila predstavitev možnosti, ki jih imata delavec in javni uslužbenec na voljo pri uveljavljanju svojih pravic.
Keywords: delavec, javni uslužbenec, alternativne oblike reševanja sporov, mediacija.
Published: 22.12.2009; Views: 3755; Downloads: 347
.pdf Full text (654,87 KB)

55.
VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Maja Frčko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema Varstvo sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov je bila izbrana z namenom predstavitve sedanje slovenske ureditve področja zastopanja interesov in pravic delavcev s strani predstavnikov delavcev s poudarkom na zakonskem varstvu njihovega položaja zaradi opravljanja svojih nalog. V diplomski nalogi sem izhajala predvsem iz potrebe po zaščiti njihovega položaja in pristojnosti na področju zaščite in uveljavljanja delavskih interesov, ki so mnogokrat diametralno nasprotni interesom in željam njihovih delodajalcev. Zaradi navedenega je potrebno zakonsko primerno urediti položaj ter naloge in pristojnosti predstavnikov delavcev, da se omogoči uspešna, učinkovita ter pravočasna zaščita interesov in pravic delavcev v praksi. V Sloveniji je zakonsko urejen t.i. dualni sistem delavskih predstavništev, v okviru katerega zastopata pravice delavcev dve vrsti predstavnikov delavcev, in sicer sindikati oziroma s strani članov sindikatov v podjetjih izvoljeni sindikalni zaupniki, ter mlajša oblika predstavnikov delavcev — neposredno voljeni delavski predstavniki. Bistvene razlike med obema vrstama predstavnikov delavcev - poleg različnih načinov volitev oziroma imenovanja obojih — je raven delovanja kot tudi obseg nalog in pristojnosti ter metode njihovega delovanja. Prav zaradi svojih funkcij in pristojnosti, ki jih imajo oboji predstavniki delavskih interesov, je potrebna njihova ustrezna zakonska zaščita, da bi se lahko na ta način omogočila učinkovita zaščita in uveljavitev interesov ter pravic delavcev. V diplomski nalogi se tako nisem omejila le na obseg in način ureditve zakonskega varstva obeh vrst predstavnikov delavcev, temveč tudi na razloge, zaradi katerih je zakonska ureditev njihovega položaja in varstva sploh potrebna, in to so pristojnosti ter pooblastila, ki jih vsako izmed vrst predstavnikov delavcev v okviru zakonov ima. Poleg predstavitve obeh vrst delavskih predstavništev, njihovega razvoja, pristojnosti in nalog ter obsega varstva sem se dotaknila tudi vprašanja, ali in v kolikšni meri je potrebna sprememba obstoječe zakonske ureditve teh dveh vrst predstavništev delavcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali je za učinkovito zaščito pravic delavcev res najbolje, da imajo monopol na področju uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic delavcev zgolj sindikati in voljeni delavski predstavniki le obrobno vlogo z dajanjem mnenj in posvetovanjem z delodajalci pri sprejemanju nekaterih njihovih odločitev v podjetjih. Glede na to, da je na mednarodni ravni prav tako urejena z določenimi mednarodnimi akti zaščita predstavnikov delavcev in z ozirom na članstvo RS v Evropski uniji ( EU ), sem predstavila tudi vsebino nekaterih temeljnih mednarodnih dokumentov kot tudi za RS glede ciljev obvezujočih direktiv EU s področja varstva predstavnikov delavcev. Z namenom preučiti morebitne prednosti in pomanjkljivosti našega sistema varstva predstavnikov delavcev pa sem v diplomski nalogi opravila tudi primerjavo njihovega položaja in varstva glede na ureditev tega področja v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike ( ZDA ).
Keywords: sindikat, sindikalni zaupnik, delavski predstavnik, delavec, delodajalec, individualne in kolektivne pravice, zakon, direktiva, konvencija, varstvo predstavnikov delavcev.
Published: 15.12.2009; Views: 4974; Downloads: 711
.pdf Full text (632,40 KB)

56.
SODNO REŠEVANJE INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV
Katarina Kotnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za delovno razmerje je značilno, da gre praviloma za trajno razmerje med delavcem in delodajalcem, za odvisno razmerje, ki se kaže v podreditvi delavca delovnemu procesu in navodilom s strani delodajalca. Hkrati gre za prostovoljno razmerje, v katerem je delavec posebej varovan, zaradi podrejenega položaja. Prav tako pa je delavčev socialni položaj in položaj njegove družine odvisen od praviloma najpomembnejšega vira dohodka iz naslova plačila za delo. V primeru delovnega spora mora biti delavcu delovno pravno varstvo njegovih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja učinkovito zagotovljeno tudi v postopku reševanja tega spora pred delovnimi sodišči. Tako kot velja za druge spore, velja tudi za delovne, da je potrebno njihovo število zmanjševati, jih preprečevati ali se jim izogniti. Ker pa to dostikrat ni mogoče, je potrebno uporabiti vsa sredstva, da bi bil spor čimprej rešen. Čim hitrejša rešitev delovnega spora je v interesu tako delodajalca, ki ga bo v primeru zavlačevanja in končnega uspeha delavca bremenilo nadomestilo plače za ves čas, ko delavec ni delal, kot delavca. Zaradi velikega pripada novih zadev in števila nerešenih zadev iz preteklih let, je čas reševanja delovnih sporov (individualnih in kolektivnih delovnih sporov) na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v letu 2007 znašal v 68,7% vseh zadev več kot 6 mesecev, v letu 2006 pa je bil ta odstotek še višji (72,2%). Vendar na trajanje postopka ne vpliva le sodišče, ampak tudi stranke, in sicer z upoštevanjem načela vestnosti in poštenja ter tako, da ne zlorabljajo svojih pravic v postopku. Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti najpogostejši način reševanja individualnih delovnih sporov po naši zakonodaji, to je sodni način. Pred tem pa se je potrebno seznaniti s temeljnimi instituti in pojmi, ki se nanašajo na individualni delovni spor — stranke, organi,… ki bodo tudi predhodno obravnavani.
Keywords: delovno razmerje, delovni spor, individualni delovni spor, sodno varstvo, delovna sodišča, trajanje postopka.
Published: 15.12.2009; Views: 3791; Downloads: 498
.pdf Full text (408,78 KB)

57.
PROŽNO DELOVNO RAZMERJE KOT IZZIV NA NOVO UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA
Natalija Berič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v obdobju nenehnega učenja, kjer je izobrazba zelo pomembna. Že majhne otroke učimo, da se je potrebno učiti, da jim bo šlo v življenju lažje. Vendar pa so s šolanjem in študijem povezani tudi ogromni stroški. Iz vidika študentov imamo v Sloveniji dokaj dober sistem študentskega dela, ki pomaga študentom in dijakom izboljšati gmotni položaj, da si lahko v študijskih časih, ne le s štipendijo, ampak tudi z denarjem, ki si ga prislužijo sami, izboljšajo svoj gmotni položaj in živijo boljše, predvsem pa lažje življenje. Ko slovenskega študenta vprašamo o glavnih prednostih, ki jih status študenta prinaša, je študentsko delo zelo visoko na lestvici. V Sloveniji študentje niso zaposleni. Delajo na podlagi napotnice študentskega servisa, ki študentom zagotavlja delo. V zameno dobi študentski servis koncesijsko dajatev, študent ali dijak pa delo. Študentje za delo ne plačujejo dajatev, edino če znesek nakazila na napotnico preseže 400 €, se plača akontacija dohodnine. Študentsko delo nudi iz vidika študenta dokaj dobre možnosti za bolj ali manj dober zaslužek za študenta ali dijaka v razmeroma kratkem času. Na drugi strani, iz vidika delodajalca, če preračunamo dejstva, ugotovimo, da je študentsko delo razmeroma draga oblika dela v primerjavi z delom po drugih oblikah pogodb, ki urejajo delo. Zato bi bilo iz vidika delodajalca morda smotrno razmisliti o drugačni ureditvi študentskega dela. Morda je rešitev v nadomestitvi obstoječe ureditve s fleksibilnimi oblikami dela, kot so na primer: zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, podjemna in avtorska pogodba itd. Velika večina slovenskih študentov dela med študijem. Študentsko delo je dobra možnost za študente in dijake, da si izboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu, da bi bilo morda smotrno razmisliti o novi ureditvi študentskega dela, pa je študentsko delo za študente še vedno zelo pomembno. Ampak prioriteta študenta je, in mora tudi v naprej ostati, študij, ne delo.
Keywords: občasna in začasna dela študentov in dijakov, prožno delovno razmerje, cena dela, napotnica študentskega servisa, študentski servis, koncesijska dajatev, ureditev v pravu nekaterih tujih držav
Published: 15.12.2009; Views: 2223; Downloads: 192
.pdf Full text (1,81 MB)

58.
DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
Igor Weindorfer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ker ni veliko predpisov, ki bi tematiko neposredno urejali, v praksi pa se pogosto pojavlja, sem se odločil, da bom v svojem diplomskem delu čim bolje predstavil, kako je delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov urejeno, s kakšnimi težavami se srečujejo in kakšna naj bi bila ureditev v prihodnje. Cilj diplomske naloge je predvsem ta, da ugotovim, kako »učinkovita« je zakonodaja pri varstvu dela otrok, mlajših od 15 let in ali se v Sloveniji takšna oblika dela nezakonito pojavlja.
Keywords: delo otrok, delo mladih, delo vajencev, delo dijakov, začasno ali občasno delo dijakov in študentov, diplomska naloga, diplomsko delo, delovno pravo
Published: 14.12.2009; Views: 2691; Downloads: 257
.pdf Full text (396,42 KB)

59.
60.
Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica