| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, master's thesis

Abstract: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Keywords: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Published: 24.03.2011; Views: 6781; Downloads: 1019
.pdf Full text (1,14 MB)

42.
NESREČE PRI DELU IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA
Janja Jurič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške) vzroke. Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Ena izmed teh je izdelava in sprejem izjave o varnosti, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in jo mora dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja, sestavni del pa je ocena tveganja, katere cilj je vnaprej zagotoviti, da se nihče ne bo poškodoval ali zbolel zaradi dela. Vse pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delavca so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Z ekonomskega vidika je pomemben vpliv varstva pri delu na gospodarjenje podjetja in na narodno ekonomijo. Tako lahko na ravni države, na ravni podjetja in na ravni delavca opazujemo različne interese za učinkovito in uspešno varnost in zdravje pri delu ter primerjamo, kakšen je vpliv posledic poškodb pri delu za posamezno raven. Ločimo dve vrsti stroškov, ki so povezani z varstvom in nezgodami, in sicer neposredni stroški in posredni stroški, izgube. Manj nezgod in poškodb pri delu pomeni tudi manjše narodno gospodarske stroške, kar pomeni, da odgovornost in finančne obremenitve nosi tudi država poleg delodajalcev. Le zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven delavec in zato so vlaganja v varnost in zdravje pri delu postala tudi eden od parametrov za ocenjevanje uspešnosti podjetja. Posebej pomembna je odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala zaradi poškodbe pri delu ali v zvezi z delom. Za nastanek te vrste odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke splošnega civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in če so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odškodninsko odgovornost. Najpogostejši ugovor delodajalca je, da je tudi delavec sam delno prispeval k nastanku škode (neskrbno ravnanje) in v tem primeru delodajalec nosi dokazno breme, na določitev deleža odgovornosti delodajalca pa vpliva več dejavnikov. Lahko pa je podana tudi kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu KZ-1. V Sloveniji je za odločanje v individualnih delovnih sporih med delodajalcem in delavcem pristojno delovno sodišče. Delavec lahko od delodajalca oziroma zavarovalnice v odškodninskem zahtevku zahteva povrnitev vse škode, ki nastane v zvezi z nesrečo pri delu, ki lahko obsega tako premoženjsko (navadna škoda in/ali izgubljeni dobiček) kot tudi nepremoženjsko škodo. Namen teh zahtevkov je, da se za vsako nastalo škodo posebej odmeri pravična oziroma t.i. popolna odškodnina. Na tem področju je praksa slovenskih sodišč kar obsežna. Iz statističnih podatkov o nesrečah pri delu v Sloveniji za leto 2009 izhaja, da je bilo prijavljenih 15.011 nezgod. Inšpektorji so bili obveščeni o 23 nezgodah pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 25 delavcev, obravnavali pa so jih 22. Glavni vzrok smrti je bilo prevozno sredstvo, sledi padec z višine, delovanje električnega toka in porušitev gradbene konstrukcije. Inšpektorji so opravili 7.716 pregledov in ugotovili 15.542 kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu. Zadnja leta ugotavljajo iste nepravilnosti, precej več kot v preteklih letih pa je bilo ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti pri izjavah o varnosti.
Keywords: nesreča pri delu, izjava o varnosti, ocena tveganja, stroški varstva, odškodninska odgovornost, odškodnina
Published: 04.11.2010; Views: 9346; Downloads: 1027
.pdf Full text (1,62 MB)

43.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Keywords: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Published: 29.10.2010; Views: 5358; Downloads: 850
.pdf Full text (1,25 MB)

44.
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DEL
Natalija Berk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, ki jo določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ob tem je vključena tudi mednarodna ureditev in domača sodna praksa, ki se nanaša na naslovno temo. Zakon o delovnih razmerjih uvršča pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del med atipične pogodbe o zaposlitvi. Gre za pogodbo, ki je tesno povezana z ukrepi države v okviru opravljanja dela brezposelnih oseb oziroma aktivne politike zaposlovanja. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti podrobneje opredeljuje javna dela in določa posebnosti glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Za vse druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, napotuje na uporabo Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Diplomsko delo vsebuje poglavje z naslovom Aktivna politika zaposlovanja, katere temeljni namen je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposljivosti čim večjemu krogu posameznikov. Vključuje programe zaposlovanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest. Pomemben del predstavljajo javna dela, katerim je namenjeno posebno poglavje, ki podrobno opredeljuje ureditev in posamezne pojme. Ob koncu diplomskega dela je predstavljena ureditev javnih del na Hrvaškem in primerjava s slovensko ureditvijo.
Keywords: pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del, brezposelne osebe, aktivna politika zaposlovanja, delovno razmerje, javna dela
Published: 06.07.2010; Views: 4123; Downloads: 407
.pdf Full text (435,42 KB)

45.
RAZMEJITEV REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA OD RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Katja Grosek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku. Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita. Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji.
Keywords: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški
Published: 06.07.2010; Views: 4585; Downloads: 475
.pdf Full text (791,15 KB)

46.
UPRAVIČENE ODSOTNOSTI Z DELA V SKLADU Z ZAKONOM IN KOLEKTIVNO POGODBO
Renata Damiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Upravičene odsotnosti z dela predstavljajo eno izmed temeljnih pravic delavca. Med druge upravičene odsotnosti z dela Zakon o delovnih razmerjih uvršča odsotnost, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka, če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost zaradi praznovanja ob praznikih in dela prostih dnevih, odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, odsotnost zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odsotnost zaradi izobraževanja, odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta, odsotnost z dela zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti, ter odsotnost zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima torej po Zakonu o delovnih razmerjih relativno široke možnosti zaradi katerih je lahko upravičeno odsoten z dela. Upravičene odsotnosti z dela urejajo akti različnih mednarodnih organizacij od Mednarodne organizacije dela do Evropske Unije, ki določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svoji notranji zakonodaji upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih sledi aktom mednarodnih organizacij in postavlja v svojih določbah minimalne standarde, pri tem pa dopušča možnost ugodnejšega urejanja pravic delavcev in s tem omenjenih institutov v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. Drugačno oz. ugodnejše urejanje upravičenih odsotnosti z dela je pomembno tako s stališča delavca, da regenerira svoje psihofizične sposobnosti in lažje usklajuje svoje poklicne interese z družinskim življenjem, kot s stališča delodajalca, da zagotovi organizacijo in nemoteno delovanje svojega delovnega procesa.
Keywords: upravičene odsotnosti z dela, Zakon o delovnih razmerjih, pravno varstvo, kolektivne pogodbe, ugodnejše urejanje v kolektivnih pogodbah.
Published: 02.07.2010; Views: 4471; Downloads: 430
.pdf Full text (466,69 KB)

47.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERU STEČAJA, LIKVIDACIJE IN PRISILNE PORAVNAVE
Tanja Pregl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave po veljavni zakonodaji v Sloveniji. Omenila sem tudi prejšnjo ureditev in napisala nekaj primerov sodne prakse. Prav tako sem predstavila pravice delavcev pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na koncu pa sem še primerjala ureditev s sosednjo Avstrijo. Diplomska naloga je razdeljena na sedem poglavji. V prvem poglavju je kratek uvod. V drugem poglavju sledi opis pogodbe o zaposlitvi in pravni viri, ki urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi. V tretjem poglavju je podrobneje opisano prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi veljajo namreč nekatere posebnosti, ki jih ni pri drugih načinih prenehanja. V tem tretjem poglavju so tudi navedene splošne značilnosti o stečaju, prisilni poravnavi in sodni likvidaciji in opisan je sam postopek. Tretje poglavje se bo zaključilo s prejšnjo ureditvijo. V svoji diplomski nalogi sem se tudi posvetila vprašanju kakšne pravice ima delavec pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delavci imajo pravico do odpravnine, odpovednega roka in lahko uveljavljajo pravice iz preživninskega sklada, pravice za primer brezposelnosti, pravice po Zakonu o socialni varnosti. V četrtem poglavju sem navedla tudi kakšne terjatve imajo delavci in kako se njihove terjatve obravnavajo v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Zadnje poglavje je namenjeno opisu avstrijske ureditve. Tudi v tem petem poglavju sem najprej opisala vse načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Seveda je v posebnem poglavju opisan način prenehanja zaradi začetka stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Opisala sem tudi stečaj, likvidacijo in prisilno poravnavo v Avstriji in na koncu opisala pravico do odpravnine.
Keywords: • Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave, • pravice delavcev, • avstrijska ureditev.
Published: 11.05.2010; Views: 5017; Downloads: 501
.pdf Full text (375,79 KB)

48.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Keywords: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Published: 31.03.2010; Views: 5612; Downloads: 847
.pdf Full text (591,40 KB)

49.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Keywords: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Published: 31.03.2010; Views: 5281; Downloads: 826
.pdf Full text (945,43 KB)

50.
TRPINČENJE (MOBBING) NA DELOVNEM MESTU
Maja Šiftar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problem mobbinga na delovnem mestu in vsebuje poleg uvoda še devet poglavij. V drugem poglavju je pojasnjen izvor besede mobbing in njen pomen ter omenjena oseba, ki je mobbing prenesla v delovno okolje. Slovenija je od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije in posledica tega je, da pravna ureditev mobbinga v Sloveniji upošteva akte, ki se nanašajo na mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobbingom. Tako so v nadaljevanju navedeni in opisani vsi mednarodni akti in akti nacionalne zakonodaje. Omenjene pa so tudi aktivnosti za zaščito pred mobbingom v Evropski uniji. V petem poglavju so opisane oblike in vrste, razvojne stopnje in vzroki za pojav mobbinga ter posledice in preventivni ukrepi. Glede na šesto poglavje lahko ugotovimo, da je problem mobbinga vedno bolj pomemben. Predstavljena je razširjenost mobbinga na delovnem mestu v Sloveniji in v Evropi. Iz raziskav lahko ugotovimo, da je v Sloveniji več mobbinga na delovnem mestu, kot ga je v povprečju v Evropski uniji. V poglavju Sodna praksa s področja mobbinga so predstavljeni primeri sodbe Vrhovnega sodišča, sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodba Sodišča EU. V osmem poglavju je predstavljena pravna ureditev mobbinga na Cipru in v Grčiji ter primerjava s Slovenijo. Zadnji, deveti del diplomskega dela predstavlja rezultate ankete, ki sem jo izvedla v podjetju x.
Keywords: mobbing na delovnem mestu, pravna ureditev, oblike in vrste mobbinga, razširjenost mobbinga, sodna praksa, anketa.
Published: 23.03.2010; Views: 4390; Downloads: 812
.pdf Full text (500,25 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica