| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 66
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
31.
DELOVNI ČAS NA PODROČJU ZDRAVSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sonja Ogriz, 2012, master's thesis

Abstract: Zdravstvena dejavnost je lahko organizirana kot javna služba, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi v okviru Ministrstva za zdravje. Zaradi narave dejavnosti se javna služba v zdravstvu opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter je povezana z zagotavljanjem 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva in neprekinjene nujne medicinske pomoči. Vprašanje delovnega časa je predmet nacionalnega in mednarodnega urejanja, predvsem z vidika varovanja delavčevega zdravja in sposobnosti v njegovem celotnem aktivnem življenjskem obdobju. V nalogi sem predstavila ureditev delovnega časa v okviru aktov Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije ter ureditve v Republiki Sloveniji. Na državni ravni določajo pravice in obveznosti delavcev, zaposlenih na področju zdravstvene dejavnosti, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi. Za razmerje med Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o javnih uslužbencih ter področnima zakonoma (Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi) velja načelo lex specialis derogat legi generali, kar pri ureditvi delovnega časa na področju zdravstva pomeni, da se uporabljata področna zakona kot lex specialis. Poleg tega pa se v zdravstvu ureja delovni čas tudi s kolektivnimi pogodbami, in sicer s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike ter Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi. Ugotovila sem, da so akti, ki opredeljujejo delovni čas v zdravstvu, usklajeni z mednarodnimi univerzalnimi in regionalnimi akti ter, da bi z drugačno organizacijo delovnega časa v zdravstvu lahko zmanjšali število nadur in ur dežurstev. V nalogi predstavljam oblike delovnega časa, ki so ali bi lahko bile značilne za zdravstvo. To so polni delovni čas, izmensko delo, krajši delovni čas, dopolnilno delo, neenakomerno razporejeni in začasno prerazporejeni delovni čas, dežurstvo ter nadurno delo.
Keywords: delovni čas, neprekinjeno zdravstveno varstvo, dežurstvo, nadurno delo, presežki delovnih ur
Published: 17.12.2012; Views: 4068; Downloads: 931
.pdf Full text (964,38 KB)

32.
Ali je disciplinska odgovornost delavca in javnega uslužbenca skladna s pogodbo o delovnih razmerjih?
Etelka Korpič-Horvat, 2010, original scientific article

Abstract: Avtorica v prispevku obravnava disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev. Na kratko prikaže ureditev disciplinske odgovornosti v času asociativnih delovnih razmerjih, ko so delavci združevali delo in sredstav v pogojih poslovanja družbene lastnin, in podrobnehe prikaže sedanjo ureditev, ko delavci opravljajo dela na sredstvih z znanim lastnikom in se v delovnem pravu uresničuje načelo pogodbenosti delovnih razmerij in načelo izenačitve položaja delavca in javnega uslužbenca. Avtorica kritično oceni zakonsko dopustno izvajanje oblasti delodajalcu pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti iz dveh razlogov, zaradi pogodbenosti delovnih razmerij in zaradi ohranjanja represivnosti na današnji stopnji urejanja delovnega razmerja s socialnim dialogom.
Keywords: državni uradniki, delovna razmerja, disciplinska razmerja, socialni dialogi, Slovenija
Published: 05.06.2012; Views: 1570; Downloads: 130
URL Link to full text

33.
Social dialogue, labour law and labour administration department : [national report for Slovenia]
Etelka Korpič-Horvat, 2007, treatise, preliminary study, study

Published: 05.06.2012; Views: 806; Downloads: 26
URL Link to full text

34.
POLOŽAJ JAVNIH USLUŽBENCEV V JAVNIH ZAVODIH
Gordana Hero, 2012, master's thesis

Abstract: Delovna razmerja v Sloveniji za vse zaposlene tako v javnem kot v zasebnem sektorju ureja zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Položaj javnih uslužbencev ureja zakon o javnih uslužbencih (ZJU) kot poseben zakon v razmerju do splošne delovnopravne ureditve. Za zaposlene v javnih zavodih velja le prvih 21 členov ZJU, zaradi česar se njihov položaj razlikuje od položaja javnih uslužbencev v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti, za katere ZJU velja v celoti. Navedeni členi določajo le skupna načela sistema javnih uslužbencev in nekaj drugih skupnih vprašanj, kot so delovanje sindikata, kolektivna pogajanja in stavka. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi bil položaj zaposlenih v javnih zavodih zadosti varovan z ZDR in s področnimi zakoni, ki njihov položaj podrobneje urejajo, in ali bi bilo potrebno njihov položaj urejati enako oziroma podobno kot za zaposlene v zasebnem sektorju. Vendar se položaj zaposlenih v javnih zavodih razlikuje tudi od položaja zaposlenih v zasebnem sektorju, predvsem zaradi določbe tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje delodajalcu, da bi določil delavcu večji obseg pravic, kot je to določeno z zakonom, s podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Poleg tega je za javne uslužbence določen plačni sistem po posebnem zakonu, tj. po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zaradi te prepovedi je za javne uslužbence načelo in »favorem laboratoris« omejeno, za razliko od delavcev v zasebnem sektorju. Delodajalcu je prepovedano, da bi izven navedenih aktov v pogodbi o zaposlitvi določil javnemu uslužbencu večji obseg pravic in druge pravice. Pomembno pri določitvi pravic javnih uslužbencev je vprašanje opredelitve javnih sredstev, ker zakonodaja tega pojma ne definira. To pa pri poslovanju javnih zavodov odpira vrsto drugih vprašanj, zlasti glede možnosti nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih oziroma določanja obsega pravic iz tega naslova. To je še posebej izraženo pri dejavnostih, ki jih javni zavodi opravljajo na trgu ob opravljanju javne službe, ki se izvaja v javnem interesu. Dodatno nejasnost vnaša neopredeljenost javne službe in javnega interesa oziroma njuna neenotna opredelitev v zakonodaji. Za varstvo javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb je ključnega pomena opredelitev tega pojma in način njegovega uresničevanja. Glede na ohlapnost prvih 21 členov ZJU je v zvezi varstva javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb vprašljiv tudi pomen ureditve položaja zaposlenih v javnih zavodih v ZJU.
Keywords: javni uslužbenci, javna sredstva, obseg pravic, javna služba, javni interes
Published: 29.05.2012; Views: 3889; Downloads: 544
.pdf Full text (1,89 MB)

35.
NAPREDOVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV NA OBČINI
Miha Ogrin, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Posameznik lahko napreduje vertikalno ali horizontalno. Vertikalno napredovanje uradnikov pomeni napredovanje po hierarhiji znotraj uradniškega sistema vse do najvišjih delovnih mest, hkrati pa so naloge, ki jih uradnik opravlja vse bolj zahtevne. Za vertikalno napredovanje velja, da je to izvedljivo le v primeru, da obstaja prosto zahtevnejše delovno mesto ter izpolnjuje predpisane pogoje. Napredovanje na bolj zahtevno delovno mesto je prepuščeno diskreciji delodajalca oziroma predstojnika. Z napredovanjem si posameznik pridobi tudi višje plačilo za delo. Pri horizontalnem napredovanju posameznik ostane na istem delovnem mestu – ohrani isti naziv, poveča pa se mu plačilo za delo. Prednost takšnega napredovanja je v tem, da nagrajuje delo posameznika na njegovem delovnem mestu in ga ne sili k vključitvi v boj za hierarhično višja delovna mesta. Horizontalno lahko napredujejo tako strokovno-tehnični javni uslužbenci kot tudi uradniki.
Keywords: napredovanje, javni uslužbenec, napredovanje javnih uslužbencev
Published: 27.03.2012; Views: 2826; Downloads: 289
.pdf Full text (352,30 KB)

36.
PREOBLIKOVANJE JAVNEGA ZAVODA V DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Marija Tanacek, 2011, master's thesis

Abstract: Javni zavodi kot nepridobitne organizacije so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Poleg izvajanja javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno - tržno dejavnost, v kolikor je ta neposredno povezana z izvajanjem javne službe. Kadar javni zavodi s tržno dejavnostjo ustvarjajo več prihodka na trgu kot dobijo sredstev iz javnih financ, jih je smotrno statusno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo in njihovo poslovanje urediti po ekonomskih načelih uspešnosti in učinkovitosti.
Keywords: javni zavod, javna služba, nepridobitna dejavnost, pridobitna - tržna dejavnost, preoblikovanje javnega zavoda, družba z omejeno odgovornostjo.
Published: 13.10.2011; Views: 2663; Downloads: 577
.pdf Full text (2,03 MB)

37.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK
Sonja Neubauer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi množična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih družb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in možnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroženi, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d.
Keywords: stečaj, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, varstvo delavcev, pravice delavcev, insolventnost delodajalca, terjatve, stečaj Mure d.d.
Published: 24.06.2011; Views: 7459; Downloads: 568
.pdf Full text (700,10 KB)

38.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Keywords: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Published: 10.05.2011; Views: 4245; Downloads: 835
.pdf Full text (1,68 MB)

39.
MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELA
Alja Križaj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost.
Keywords: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent.
Published: 07.04.2011; Views: 2090; Downloads: 232
.pdf Full text (315,86 KB)

40.
VARSTVO DOSTOJANSTVA DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA NA DELU
Jasna Trstenjak, 2011, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem želela proučiti varstvo dostojanstva delavca in javnega uslužbenca na delu, saj menim, da je to ključen dejavnik v delovnem razmerju vsakega posameznika, prav tako ima neposreden vpliv na konkurenčno sposobnost kot tudi na stroške dela, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.
Keywords: Varstvo dostojanstva, spolno nadlegovanje na delu, drugo nadlegovanje na delu, mobing
Published: 24.03.2011; Views: 2864; Downloads: 449
.pdf Full text (906,83 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica