1. Socialna država in revščina2022 Opis: V Ustavi Republike Slovenije je določba, po kateri je Slovenija pravna in socialna država. Pobuda za izdajo te monografije je vzniknila iz spoznanja, da je v Sloveniji senzibilnost za pomanjkljivo upoštevanje načel socialne države precej manjša kot senzibilnost za kršitve načel pravne države. Majhna senzibilnost za neupoštevanje načel socialne države se med drugim kaže v dopuščanju revščine in socialne izključenosti ali, kot pravi avtor enega od prispevkov v monografiji, kaže se v obravnavanju revščine kot smole posameznika. In kaže se tudi v ustavnosodnih zadevah. Avtorice in avtorji prispevkov v monografiji poudarjajo, da je revščina večplasten in kompleksen socialni problem. Ne glede na razlike med državami in družbami velja, da revščina vedno prizadene dostojanstvo človeka. Avtorice in avtorji posameznih prispevkov v monografiji podajajo analizo stanja in predlagajo možne rešitve za različne probleme, ki so posledica revščine in družbene izključenosti. Gre za iskanje sistemske rešitve za zmanjšanje revščine v Sloveniji. Skratka, obravnava pravnih vidikov socialne države, sistemsko tematiziranje revščine, zmanjšanje revščine kot izziv za socialno politiko in ozaveščanje o revščini v Sloveniji, o čemer govorijo avtorji prispevkov v tej monografiji, so teme, ki predstavljajo teoretično in empirično podlago za uveljavljanje načel socialne države in ustavnih socialnih pravic.
Ključne besede: revščina, socialna izključenost, blaginja, socialna država, ustava, dostojanstvo.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 1166; Prenosov: 328
 Celotno besedilo (17,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Cena dela v Republiki SlovenijiEtelka Korpič-Horvat, Darja Senčur Peček, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so obravnavane posamezne legalne oblike dela: pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in študentsko delo. Predstavljena je pravna ureditev posameznih vrst pogodb, v nadaljevanju pa so prikazana izplačila po navedenih pogodbah ter obremenitve z dajatvami (davki in prispevki). Na podlagi izplačil in obremenitev z dajatvami je izračunan izdatek delodajalca za plačo po pogodbi o zaposlitvi in plačil za delo po drugih pogodbah ter napotnici za študenta, prav tako pa je izračunan prejemek delavca za plačo, za plačilo izvajalca del oziroma avtorja ter plačilo za delo študenta. Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna je cena dela po posamezni pravni podlagi, pri tem pa opozarja na dejstvo, da je poleg denarnega treba upoštevati tudi druge vidike.
Ključne besede: cena dela, delovno pravo, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1019; Prenosov: 76
Celotno besedilo (115,82 KB) |
3. NOTRANJE REVIDIRANJE V UPRAVNIH ENOTAHTadeja Ivezič, 2016, magistrsko delo Opis: Notranje revidiranje daje organizaciji zagotovilo, da so upravljanje, obvladovanje tveganj in notranje kontrole takšne, da bodo cilji organizacije doseženi. V razvitem svetu ima notranje revidiranje dolgo tradicijo. V Sloveniji se je notranja revizija začela uveljavljati veliko pozneje kot v razvitem svetu, saj se je komaj v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začela pospešeno uvajati v gospodarstvu, deset let pozneje pa še v javnem sektorju.
Ureditev notranjega revidiranja v Sloveniji sem primerjala z notranjim revidiranjem v javnem sektorju Hrvaške in Avstrije. Slovenija ima za izvajanje notranjega revidiranja v javnem sektorju sprejete ustrezne predpise, Vlada Republike Slovenije je sprejela strategijo razvoja notranjega nadzora v javnem sektorju. Kljub sprejetim ustreznim predpisom in veljavni strategiji ni zagotovljenih vseh ustreznih pogojev za delo, zato na področju notranjega revidiranja ni napredka. Za vse proračunske uporabnike je notranje revidiranje obvezno že od leta 2002, vendar menim, da v praksi ni ustrezno in zadostno zaživelo.
Upravne enote imajo trenutno zagotovljeno notranje revidiranje pri Službi za notranjo revizijo Ministrstva za javno upravo, ki je opredeljena kot lastna notranjerevizijska služba. Pravne podlage za vključitev upravnih enot k tej službi ni, z njo tudi ni zagotovljena zadostnost notranjega revidiranja. Tako poslovodstvo upravnih enot ne dobi zagotovila, da so sistemi notranjih kontrol uspešni in učinkoviti, da bodo cilji upravnih enot doseženi, da bodo javna sredstva porabljena pravilno in smotrno.
Ustanovitev skupne notranjerevizijske službe je ena od možnih rešitev za zagotovitev okrepljenega nadzora v upravnih enotah. Upravne enote lahko zagotavljajo notranje revidiranje z lastno notranjerevizijsko službo, s skupno notranjerevizijsko službo ali z najemom zunanjega izvajalca notranjega revidiranja.
Z analiziranjem sem ugotavljala prednosti in slabosti vsake od oblik organiziranja notranjerevizijske službe.
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, proračunski uporabnik, upravna enota, skupna notranjerevizijska služba
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1692; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Vpliv zadolženosti občin na pridobivanje sredstev Evropske unijeBernarda Maučec Cigan, 2016, magistrsko delo Opis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna.
Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom.
V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave.
Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij.
Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino.
Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države.
Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Ključne besede: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 2810; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Oblika organiziranosti notranjega revidiranja v sistemu javnega holdingaMojca Korošec, 2016, magistrsko delo Opis: Poslovodenje podjetij se sooča z nenehnimi spremembami, usmerjenostjo v prihodnost in iskanjem sinergij za doseganje konkurenčnih prednosti v razvitem poslovnem okolju. Poslovni procesi v velikih podjetjih so vedno bolj kompleksni, zaradi česar poslovodstvu ne omogočajo neposrednega nadzora nad njimi. Ker se poslovodstva in lastniki zavedajo, da je za dolgoročno dosego ciljev potrebno sistematično upravljanje in nadzorovanje poslovnih procesov v podjetju, pa krepijo vlogo notranje revizije v njem. K navedenemu jih spodbujajo tudi smernice iz okolja, ki spodbuja zavedanje o sistematičnem uvajanju korporativnega upravljanja v podjetja. Pri korporativnem upravljanju podjetja pa ima svoj prispevek tudi notranja revizija.
Notranja revizija v podjetju deluje s ciljem, da so glavna tveganja v organizaciji obvladovana in dolgoročni cilji družbe doseženi. Podrejena je neposredno poslovodstvu, ne opravlja operativnih nalog in deluje neodvisno na podlagi etičnih pravil, veljavnih standardov stroke in notranjih aktov družbe. Oblika njene organiziranosti je v javnih podjetjih oz. v skupini javnih podjetij, to je javnem holdingu, za razliko od proračunskih uporabnikov, bank in zavarovalnic, v celoti prepuščena odločitvi poslovodstva.
Na podlagi opredeljenih kriterijev, sem v magistrskem delu sistematično analizirala možne oblike organiziranosti notranjerevizijske službe v javnem holdingu in proučevala njihove prednosti in slabosti. Ocenjujem, da je za skupino javnih podjetij, ki so povezana v javni holding kot matično družbo, najbolj primerna oblika centralizirano organizirana notranjerevizijska služba. Z navedeno obliko organiziranosti se lahko dosega najboljši rezultat glede kakovost izvedenih notranjih revizij ter stroškovno učinkovitost, ob zagotavljanju neodvisnosti notranje revizije, kot temeljne lastnosti za učinkovito doseganje ciljev.
V nalogi sem proučevala tudi vpliv sodelovanja nadzornega sveta in notranjega revizorja na neodvisnost slednjega. Ugotovila sem, da potrebnost podajanja soglasij nadzornega sveta na ključne akte notranje revizije (k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije), njuna medsebojna komunikacija ter podajanje informacij notranjega revizorja o poslovanju družbe nadzornemu svetu, krepijo neodvisnost notranjega revizorja in učinkovitost nadzornega sveta pri nadziranju poslov organizacije.
Ključne besede: javni holding, javno podjetje, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska služba, centralizirana organiziranost notranjerevizijske službe, nadzorni svet
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 2235; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOVIgor Majcen, 2016, magistrsko delo Opis: POVZETEK
V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve.
Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije.
Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški.
ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) .
Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam.
Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1.
V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov.
V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 3514; Prenosov: 653
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJILidija Domanjko, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike.
Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela.
V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji.
V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti.
V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015.
Ključne besede: Evropski socialni sklad, Evropska unija, proračun EU
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 178
Celotno besedilo (2,76 MB) |
8. DELOVNA USPEŠNOST JAVNIH USLUŽBENCEV V DRŽAVNIH ORGANIH IN UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI S CILJEM ZAGOTOVITVE FLEKSIBILNEGA IN STIMULATIVNEGA PLAČNEGA SISTEMAValerija Munda, 2016, magistrsko delo Opis: V Sloveniji je uveljavljen enotni plačni sistem javnega sektorja, s katerim so enotno
urejene plače vseh zaposlenih v javnem sektorju, torej javnih usluţbencev in
funkcionarjev. Plačni sistem javnega sektorja temelji na Zakonu o sistemu plač v javnem
sektorju (ZSPJS) in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter kolektivnih pogodbah.
ZSPJS določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, pri čemer le - te določa tudi
za uveljavitev stimulativnosti plač. Kot enega izmed ciljev zasleduje ZSPJS tudi cilj
vzpostavitve fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z
učinkovitostjo in rezultati dela. Na podlagi navedenega je predmet moje magistrske
naloge proučitev delovne uspešnosti javnih usluţbencev v drţavnih organih in upravah
lokalnih skupnosti s ciljem zagotovitve fleksibilnega in stimulativnega plačnega sistema.
Fleksibilnost in stimulativnost plačnega sistema javnega sektorja se v ZSPJS zagotavlja s
pomočjo različnih mehanizmov, ki omogočajo nagrajevanje nadpovprečne delovne
uspešnosti javnih usluţbencev preko napredovanja javnih usluţbencev, preko izplačila
dela plače za delovno uspešnost, preko določitve dodatnih dni dopusta na podlagi delovne
uspešnosti, kakor tudi preko drugih nedenarnih nagrad javnim usluţbencem, ki bi naj
javne usluţbence spodbujali k večji učinkovitosti in delovni uspešnosti. V nalogi tako
podajam odgovor na vprašanje, ali je plača javnega usluţbenca v veljavnem plačnem
sistemu skozi variabilni del plače ustrezno povezana z rezultati dela oz. z delovno
uspešnostjo javnega usluţbenca. Zaradi tesne povezanosti nagrajevanja delovne uspešnosti
javnih usluţbencev z avtonomijo in svobodo managerjev v javnem sektorju, v nalogi
proučujem moţnosti managerjev glede ustreznega nagrajevanja delovne uspešnosti javnih
usluţbencev. Za potrebe primerjave v magistrski nalogi predstavljam tudi ureditev
nagrajevanja delovne uspešnosti javnih usluţbencev skozi variabilni del plače v Republiki
Hrvaški in v Zvezni republiki Nemčije, kjer zakonodaja ravno tako kot pri nas predvideva
moţnost nagrajevanja nadpovprečne delovne uspešnosti javnih usluţbencev.
Ključne besede: javni uslužbenec, javni sektor, plača, plačni sistem, delovna uspešnost, variabilni del plače, nagrajevanje, management javnega sektorja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2259; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,51 MB) |
9. Ukinitev državnega organa kot razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitviSuzana Kramberger, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava prenehanje pogodbe o zaposlitvi državnim javnim uslužbencem iz poslovnega razloga, s poudarkom na prenehanju pogodbe zaradi ukinitve državnega organa po drugem odstavku 153. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU). Glede na posebno ureditev po ZJU, da javnemu uslužbencu lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa in se pri tem uporabljajo določbe, ki veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je obravnavana tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu iz poslovnega razloga, kot enem od razlogov odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Temeljiteje je proučevan javnofinančni razlog odpovedi, ki ga navedeni zakon razvršča med poslovni razlog odpovedi.
Kljub temu, da se je glede načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi položaj javnih uslužbencev po noveli ZJU iz leta 2005 zelo približal položaju delavcev v zasebnem sektorju, še vedno velja prepričanje, da je stopnja varnosti zaposlenih v javnem sektorju višja od stopnje varnosti zaposlenih v zasebnem sektorju. Iz podatkov v magistrski nalogi izhaja, da je število odpovedi iz poslovnega razloga s strani delodajalca v zasebnem sektorju višje kot v javnem sektorju.
V magistrski nalogi so tudi razdelane razlike med »ukinitvijo organa« ter med »prenosom nalog«, kjer ne pride do prenehanj pogodb o zaposlitvi. Proučevano je, ali je institut prenosa nalog podoben institutu spremembe delodajalca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v zvezi s tem tudi sodna praksa Sodišča EU in sodišč v Sloveniji.
Do neke mere drugačna ureditev se zaradi narave in področja dela javnih uslužbencev ohranja tudi v madžarskem sistemu, s katerim se primerja ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve državnega organa.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ukinitev državnega organa, javni uslužbenec, poslovni in javnofinančni razlog, javni in zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1412; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,52 MB) |
10. PORABA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA TRANSFERE POSAMEZNIKOM NAMENJENIH ZA DENARNO SOCIALNO POMOČ NA DRŽAVNI IN OBČINSKI RAVNIDarja Lehner Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: V proračunu Republike Slovenije (v nadaljevanju proračun RS) in proračunih občin se zagotavljajo tudi sredstva za socialne transfere. Pomemben del teh sredstev predstavljajo denarne socialne pomoči (v nadaljevanju DSP). Gre za sredstva, ki so namenjena tistim državljanom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, torej socialno najšibkejšemu delu prebivalstva.
V magistrski nalogi podrobneje proučujem dodeljevanje DSP kot del socialnih transferov na državni in občinski ravni v obdobju od leta 2008 do leta 2015. Jedro magistrske naloge se nanaša na ugotovitve, ali država in izbrane občine poskrbijo kot dobri gospodarstveniki proračunov za vrnitev sredstev v proračune v primerih, kjer so za to izpolnjeni pogoji na podlagi 128. člena in 129. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in 36. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).
Podrobno sem raziskovala dodeljevanje socialnih transferov v izbranih štirih občinah, v Občini Šalovci, v Mestni občini Murska Sobota (v nadaljevanju MOMS), v Občini Trzin in v Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ugotovila sem, da občine socialne transfere dodeljujejo na podlagi avtonomnih pravnih aktov, po vrsti in višini različno. Njihova vrsta in višina socialnih transferov je odvisna od razvitosti občine. Čim manj je občina razvita, nižji so socialni transferi.
V magistrski nalogi sem proučevala vračilo dodeljenih sredstev za socialno varnost. Razdelala sem pravne podlage ZD, ZSVarPre in avtonomne akte občin, ki se nanašajo na dodeljevanje socialnih transferov. Ugotovila sem, da tako na državni kot na občinski ravni, niti država niti izbrane občine niso upoštevale predpisov o vračanju sredstev socialnih transferov.
Ključne besede: proračunski sistem državnega in občinskega proračuna, tekoči transferi, transferi za zagotavljanje socialne varnosti, DSP, pravna ureditev vračanja sredstev denarne socialne pomoči, Slovenija, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1554; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,42 MB) |
