1. Poročanje o trajnostnem poslovanju v jedrski industriji Evropske unijeMaruša Uršič, 2024, magistrsko delo Opis: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije.
V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij. Ključne besede: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 61 Celotno besedilo (2,43 MB) |
2. Analiza spletnega trženja v podjetju Pomurski sejem d.o.o.Maša Maučec, 2023, diplomsko delo Opis: Z razvojem tehnologije so podjetja bila primorana spremeniti njihovo trženje. S tem so preoblikovala strategije trženja in se vedno manj osredotočala na tradicionalne oblike trženja, medtem ko je spletno trženje postalo trend in nuja za njihov obstoj. Podjetja zaradi hitrih tehnoloških sprememb pogosto ne izkoristijo vseh priložnosti na področju spletnega trženja, zato smo v diplomskem delu obravnavali spletno trženje na primeru podjetja Pomurski sejem, d.o.o. Analizirali smo njegove trženjske kanale in orodja za posamični trženjski kanal, ki ga podjetje uporablja.
V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo digitalno trženje in navajamo razlike v primerjavi s spletnim trženjem. Poudarjamo pomembnost prilagoditve aktivnosti spletnega trženja kulturi tujega trga. V empiričnem delu smo ugotavljali in analizirali ključne trženjske kanale in orodja, ki jih uporabljajo v podjetju Pomurski sejem. Ugotovili smo, da je njihovo spletno trženje že razvito, vendar na tem področju še vedno obstajajo neizkoriščene priložnosti podjetja. Strategijo spletnega trženja imajo opredeljeno, vendar ji pogosto ne sledijo na podlagi določenega cilja in je nimajo podrobneje razčlenjene za vsa področja. Z analitičnimi orodji se osredotočajo predvsem na njihov najbolj tradicionalni sejem AGRA. Podjetju predlagamo konsistentno objavljanje vsebine na družbenih omrežjih ter podrobnejšo analizo podatkov z orodji spletnega trženja, ki jih uporabljajo, na osnovi konkretno postavljenih ciljev. Ključne besede: digitalno trženje, spletno trženje, digitalni trženjski kanali in orodja, družbena omrežja, Pomurski sejem. Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 123 Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. ANALIZA TRGOVINSKE MENJAVE SLOVENIJE Z UKRAJINO IN RUSIJODANIJA FERLINC, 2023, diplomsko delo Opis: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance.
V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj.
Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Ključne besede: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina. Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 50 Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Lessons from remarkable fintech companies for the financial inclusion in PeruPatricia Vilcanqui Velásquez, Vito Bobek, Romana Korez-Vide, Tatjana Horvat, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Financial inclusion, defined as the adequate access and usage of formal financial services to improve people’s lives, is a crucial area for the economic development of a country through its various angles. This paper analyzes the impact of selected FinTech companies on financial inclusion in their respective countries to obtain lessons of their business models and country environments that can help Peruvian financial inclusion. The selected FinTechs are M-PESA in Kenya, Nubank in Brazil, GCASH in the Philippines, and Easypaisa in Pakistan, which revolutionized the financial sector in their respective countries. However, a comparative study of their impact on financial inclusion in their respective country has not been conducted yet; therefore, the lessons obtained are helpful for the Peruvian situation due to their practical implications and because they raise possible areas for further and deeper research. The approach of this study considered a qualitative and quantitative method (to find a Pearson correlation between the percentage of the population of Country (A) that are users of FinTech (a) and the six selected demand-side indicators per country retrieved from the Global Findex Database) analysis to understand the results obtained. The results obtained indicate that M-PESA and GCASH, companies specialized in providing basic mobile money transactions such as remittances and withdrawals, did not impact the provision of other financial services such as savings or credit cards. In Easypaisa’s case, this company positively impacts the studied indicators, probably due to its original partnership with a microfinance institution. Regarding Nubank, despite its remarkable growth in the last years, the company does not affect financial inclusion in Brazil yet. Nonetheless, after its recent expansion to provide more financial services, future research could assess the impact of this company on Brazilian financial inclusion. Ključne besede: FinTech’s, Nubank, M-PESA, GCASH, Easypaisa, financial inclusion, mobile money, remittances emerging markets, international business, business economics Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 41 Celotno besedilo (713,10 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državahUrška Brajnik, 2023, magistrsko delo Opis: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu.
Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte.
V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest.
Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15. Ključne besede: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 89 Celotno besedilo (2,73 MB) |
6. Analiza potenciala za širitev mednarodnih poslovnih aktivnosti podjetja weiler abrasives na južnoafriškem trguAndraž Laubič, 2023, diplomsko delo Opis: Podjetja za širitev prodaje iščejo nove potencialne trge, ki ponujajo čim več tržnih priložnosti. Eden od potencialnih trgov je južnoafriški trg, ki že dalj časa predstavlja veliko priložnost za podjetja, ki se hočejo internacionalizirati na afriškem kontinentu. Potenciali tega trga ležijo v zgodovinsko močnem gospodarstvu, infrastrukturi in mnogih naravnih resursih. Za podjetje Weiler Abrasives, d. o. o., ki je vstopilo na ta trg in se osredotoča na panogo umetnih brusov, južnoafriški trg predstavlja veliko priložnost za povečanje lastne prodaje rezalnih in brusnih ploščic predvsem zaradi sklenjenega partnerstva z lokalnim južnoafriškim podjetjem. Vendar pa je zaradi trenutno slabšega gospodarskega stanja v Republiki Južne Afrike potrebna ocena vseh dejavnikov, ki bodo vplivali na nadaljnje poslovanje podjetja.
V diplomskem delu se osredotočamo na dejavnike in lastnosti trga južnoafriške republike, ki se navezujejo na panogo umetnih brusov. V drugem poglavju opisujemo deželno in panožno okolje. V tretjem poglavju obravnavamo mednarodne poslovne aktivnosti ter njihovo povezanost s poslovnimi procesi podjetja. V četrtem poglavju analiziramo deželno okolje južnoafriškega trga, skladno z dimenzijami tega okolja, ki so opisane v drugem poglavju. V petem poglavju predstavljamo in analiziramo panogo umetnih brusov in poslovanje podjetja Weiler Abrasives, d. o. o., na južnoafriškem trgu, vključno z izvedbo SWOT analize in opredelitvijo tržnih potencialov podjetja na tem trgu. Ključne besede: tržni potencial, Republika Južne Afrike, umetni brusi, SWOT analiza, mednarodne poslovne aktivnosti Objavljeno v DKUM: 20.06.2023; Ogledov: 653; Prenosov: 72 Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. 7th FEB International Scientific Conference : strengthening resilience by sustainable economy and business - towards the SDGs2023, zbornik Opis: Sustainability is an increasingly important mechanism for the resilience and competitiveness of economies and businesses in a dynamic and unpredictable global environment. The SDGs provide guidance for the implementation of sustainability in many areas of the social, economic and environmental activities of individuals, organisations and societies. The recent global health crisis, climate change and international geopolitical turmoil increase the importance of sustainability for societies and organisations and make it imperative to transform corporate business models towards sustainability. These developments are triggering changes in harmful socio-economic trends and in the determinants of global competitiveness of economies and businesses. The contributions in this Proceedings address the current economic and business challenges facing countries and businesses in the era of the new development paradigm, and cut across all fields of economics and business sciences. Ključne besede: sustainable development, sustainability, SDGs, sustainable economy, sustainable business Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 69 Celotno besedilo (12,97 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Pristopi k vodenju glede na razlike večnacionalnih podjetijNejc Stanič, 2023, magistrsko delo Opis: Večnacionalna podjetja imajo v Sloveniji vse večji gospodarski pomen. V magistrskem delu se osredotočamo na proučevanje pristopov k vodenju glede na razlike izbranih večnacionalnih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji. Razliki, ki smo ju opazovali, sta bili država izvora večinskega lastnika podjetja in oblika internacionalizacije podjetja.
Vodenje je mogoče definirati kot usmerjanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje organizacijskih ciljev. Za uspešno vodenje zaposlenih mora imeti vodstvo podjetja postavljeno vizijo in ustrezno kombinacijo stilov vodenja, da lahko podjetje dosega postavljene cilje. Z ustreznim vodenjem zaposlenih se dosežejo rast prihodkov, večja motivacija pri delu in posledično se zvišuje tudi produktivnost.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili večnacionalna podjetja, procese in modele internacionalizacije, koncept vodenja in sestavine uspešnega vodenja. Empirični del je preliminarna raziskava, v kateri smo izvedli študijo primerov izbranih večnacionalnih podjetij, ki poslujejo v Sloveniji, v povezavi z njihovimi pristopi k vodenju. V raziskavi smo ugotovili, da je v podjetjih v najmanjši meri prisoten avtokratski stil vodenja, v največji meri pa demokratični in transakcijski stil vodenja. V preliminarni raziskavi študije primerov smo obe postavljeni hipotezi zavrnili, saj nismo ugotovili, da sta država večinskega lastnika večnacionalnih podjetij in način mednarodne ekspanzije večnacionalnega podjetja dejavnika razlik v pristopih k vodenju teh podjetij. Ključne besede: vodenje, pristopi k vodenju podjetij, internacionalizacija, večnacionalna podjetja, Slovenija. Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 641; Prenosov: 117 Celotno besedilo (2,28 MB) |
9. Digitalna transformacija logističnih procesov v panogi ravnanja z odpadkiTjaša Vodička, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv pandemije covida-19 na digitalizacijo logističnih procesov, in sicer na področju ravnanja z odpadki. Najprej teoretično preučujemo vlogo digitalizacije, pri čemer izpostavimo tako prednosti kot slabosti digitalizacije poslovanja. Še posebej se osredotočimo na vpliv pandemije, ki je povzročila potrebo po globalni digitalizaciji podjetij. To je pomenilo hitro prilagajanje tako nestabilnim tržnim razmeram, kot tudi vse zahtevnejšim željam kupcev. S pregledom različnih mednarodnih študij smo ugotovili, da je bila sprememba na ravni digitalizacije podjetij v času pandemije nujna za njihov obstoj, hkrati pa je prav digitalizacija postavila temelje poslovanja v prihodnosti. Pandemija koronavirusne bolezni je podjetja postavila pred tehnološko prelomno točko in za vedno spremenila način njihovega poslovanja. Podjetja se trudijo ostati na vrhu svoje industrije tako, da sledijo razvijajočemu se digitalnemu svetu. Posledice so vidne v proizvodnem in logističnem sektorju. Proizvodna in logistična industrija svoj ekosistem integrirata z najsodobnejšimi tehnologijami pri upravljanju dobavne verige. Potreba po učinkovitem upravljanju motenj dobavnih verig v času epidemije je napovedala tehnološki prehod na logistiko 4.0. Danes pa premik k trajnosti po pandemiji vodi v prehod na logistiko 5.0. S trajnostnimi premiki k digitalnemu svetu se soočajo tudi slovenska podjetja. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalne transformacije logističnega procesa v industriji ravnanja z odpadki, pri čemer nas je zanimalo predvsem, kako se je podjetje Surovina d.o.o. s tovrstnimi procesi soočalo pred pandemijo in po njej. Osredotočili smo se predvsem na področje logistike, ki je v tej panogi zelo pomembna, saj predstavlja velik del poslovne učinkovitosti. Zanimalo nas je, v katerem delu logističnega procesa v panogi ravnanja z odpadki se pojavlja največja potreba po digitalizaciji. Ugotovili smo, da se bo delež vlaganj – glede na obdobje pred pandemijo – bistveno povečal na področju digitalizacije. Podjetje največje potrebe po digitalizaciji izkazuje v procesu vhodne logistike – pri nabavi. Za podjetje Surovina d.o.o. je pomembno predvsem vzpostaviti elektronsko naročanje odvozov za dobavitelje in na podlagi tega vzpostaviti sprejemljiv vozni park, ki bi zmanjšal neizkoriščene kilometre, s tem pa stroške goriva ter količino emisij. Najpomembnejši sklop digitalizacije vhodne logistike bo reševanje reklamacij – modul bo podjetju omogočil prepoznavanje težav in zmanjšanje stroška s surovinami, ki ne dosegajo zahtevanih standardov. Ključne besede: elektronsko poslovanje, informatizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, pandemija, industrija ravnanja z odpadki, logistični procesi, nabavna logistika, prodajna logistika, optimizacija logistike. Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 916; Prenosov: 177 Celotno besedilo (2,25 MB) |
10. Primerjalna analiza institucionalnega okolja Indije in KitajskeViktorija Potnik, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje
države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga. Ključne besede: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1,57 MB) |