Search the digital library catalog

Abstract: Objective: Most guidelines for the management of aggressive behavior in acute psychiatric patients describe the use of de-escalation as the first-choice method, but the evidence for its effectiveness is inconsistent. The aim of the study was to assess the effect of verbal and non-verbal de-escalation on the incidence and severity of aggression and the use of physical restraints in acute psychiatric wards. Methods: A multi-center cluster randomized study was conducted in the acute wards of all psychiatric hospitals in Slovenia. The research was carried out in two phases, a baseline period of five consecutive months and an intervention period of the same five consecutive months in the following year. The intervention was implemented after the baseline period and included training in verbal and non-verbal de-escalation techniques for the staff teams on experimental wards. Results: In the baseline study period, there were no significant differences in the incidence of aggressive behavior and physical restraints between the experimental and control groups. The incidence rates of aggressive events, severe aggressive events, and physical restraints per 100 treatment days decreased significantly after the intervention. Compared to the control group, the incidence rate of aggressive events was 73% lower in the experimental group (IRR = 0.268, 95% CI [0.221; 0.342]), while the rate of severe events was 86% lower (IRR = 0.142, 95% CI [0.107; 0.189]). During the intervention period, the incidence rate of physical restraints due to aggression in the experimental group decreased to 30% of the rate in the control group (IRR = 0.304, 95% CI [0.238; 0.386]). No reduction in the incidence of restraint used for reasons unrelated to aggression was observed. After the intervention, a statistically significant decrease in the severity of aggressive incidents (p < 0.001) was observed, while the average duration of restraint episodes did not decrease. Conclusion: De-escalation training is effective in reducing the incidence and severity of aggression and the use of physical restraints in acute psychiatric units.
Keywords: aggression, restraint, de-escalation training, incidence, psychiatry, acute ward
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 409; Downloads: 14
Full text (1,14 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Keywords: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1876; Downloads: 467
Full text (2,69 MB)

Abstract: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Keywords: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1766; Downloads: 236
Full text (6,83 MB)

Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2548; Downloads: 114
Link to full text

Abstract: V življenju pacienta z demenco imajo pomembno vlogo njegovi svojci. Velikokrat prav oni odločajo v imenu pacienta, sodelujejo z zdravstvenimi delavci in iščejo rešitve za boljše življenje obolelega svojca. Člani negovalnega tima jim moramo pri tem pomagati in jih razbremeniti. V diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, so predstavljene vrste demence, njeni vzroki in simptomi, komunikacija s pacientom z demenco, težave, s katerimi se sooča tako pacient z demenco kot njegov svojec. Demenca je degenerativna bolezen, skupek znakov in simptomov, ki se pojavljajo različno glede na starost pacienta ter vrsto bolezni. Simptomi demence so odvisni od vrste in stopnje demence in se iz dneva v dan spreminjajo. V empiričnem delu je predstavljena analiza vprašalnika, ki so ga izpolnili svojci pacienta z demenco, za katerega skrbijo v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo Društvo Spominčica Šentjur. Svojci so vprašalnike izpolnjevali na različnih koncih Slovenije v sklopu skupine za samopomoč. Vprašanja so se nanašala na ravnanje članov negovalnega tima v primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstva, s katerimi so se srečali svojci pacienta z demenco. Rezultati so pokazali, da svojci niso popolnoma zadovoljni s sodelovanjem s člani negovalnega tima, jim pa zelo zaupajo. Življenje s pacientom z demenco je težko in stresno. Svojci se večkrat znajdejo v stiski in dilemi. Takrat jih moramo člani negovanega tima poslušati in najti ustrezno rešitev za dano situacijo. Svojci, ki se udeležujejo skupine za samopomoč v sklopu Društva Spominčica, dobijo nasvete zdravstvenega delavca, prav tako pa se lahko pogovorijo z drugimi svojci
Keywords: demenca, starost, zdravstvene nega, svojci, zadovoljstvo, sodelovanje, člani negovalnega tima
Published in DKUM: 20.10.2015; Views: 1855; Downloads: 202
Full text (2,43 MB)