| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Michelle Bačič, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Ključne besede: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko delo
Lana Koželj, 2023, magistrsko delo

Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo. Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 223; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
New digital competence for science technology and engineering education
Metka Kordigel Aberšek, Boris Aberšek, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: In the years 2019-2021 a significant step was made in terms of distance learning, which would have otherwise, in normal circumstances, taken several years. While the solutions applied were the best in the given situation, the question arises of what these solutions imply in terms of longterm, systematic changes. The presented research touches upon three key areas that characterize today’s schools: motivation, atmosphere, and competences of teachers and teacher-training students. The starting point of this research is the premise that the pre-crisis digital competences are simply not good enough for today’s situation, or for the near future. Research results show that such fast-tracked changes and the transition to distance education have led to a significant decrease in the motivation of both, teachers and students, that the general atmosphere has worsened, and that there is a significant decrease in competences to be perceived, especially with regard to social and communication competences. The research shows also that neither teachers nor students are sufficiently qualified to work in the society of the future, in society 5.0. What is needed are actual, real changes in the field of digital literacy and digital competences, also indicated in this research.
Ključne besede: digital literacy, digital competences, distance learning
Objavljeno v DKUM: 08.08.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (473,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko delo
Patricija Pivec, 2023, magistrsko delo

Opis: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Ključne besede: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko delo
Mija Bezgovšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji. Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali. Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Ključne besede: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 474; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (9,51 MB)

6.
Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko delo
Saša Tisel Fidler, 2022, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo.
Ključne besede: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 525; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Pridobivanje slovenskega besedišča z didaktičnimi igrami pri učencih iz enojezičnega madžarskega okolja : magistrsko delo
Rebeka Šabjan, 2022, magistrsko delo

Opis: V središču magistrske naloge so učenci iz enojezičnega madžarskega okolja, ki jih starši vpisujejo na dvojezične osnovne šole, ob slovensko-madžarski meji, v Prekmurju. S to skupino učencev smo sistematično izvajali didaktične igre z namenom hitrejšega pridobivanja slovenskega besedišča. Teoretični del naloge nam nudi vpogled v razvoj dvojezičnega šolstva v Prekmurju ter usvajanje prvega in drugega jezika. Dotaknemo se tudi ''zanosa'', ki je pomemben dejavnik uspešne igre. V empiričnem delu smo ob izvedbi iger z učenci ter vodenju opazovalnega dnevnika, podatke pridobili še s polstrukturiranim intervjujem s sodelovanjem učiteljic, ki poučujejo sodelujoče učence. Poleg omenjenih smo zaključno preverjanje izvedli v obliki igre Domina. Primerjali smo uspešnost eksperimentalne in kontrolne skupine.
Ključne besede: pridobivanje besedišča, didaktične igre, enojezični učenci
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

8.
Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev 4. razreda - generacije alfa : magistrsko delo
Klara Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vpliv zaslonskih digitalnih medijev na bralno motivacijo učencev četrtega razreda – generacije alfa, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se tako osredotočili na spoznanja o branju. Kar nekaj pozornosti smo namenili motivaciji za branje in branju ter usvajanju branja v digitalni dobi. Podrobneje smo predstavili tudi novo generacijo otrok, ki jo nekateri imenujejo Homo zappiens. Predstavljeni sta tudi deklaracija iz Stavangerja in Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti. V empiričnem delu magistrske naloge podamo rezultate raziskave, v kateri smo predstavili, kako digitalizacija in hiter razvoj tehnologije vplivata na bralno motivacijo učencev 4. razreda. Rezultate smo pridobili s pomočjo Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence. Pridobljene rezultate smo nato primerjali z rezultati, pridobljenimi s pomočjo istega vprašalnika leta 2006. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitev, da digitalizacija negativno vpliva na bralno motivacijo učencev, saj so rezultati v vseh treh sklopih (interes za branje, zaznavanje branja kot težke aktivnosti, kompetentnost za glasno branje) nižji, kot so bili pri učencih iz leta 2006.
Ključne besede: pismenost, motivacija za branje, zaslonski digitalni mediji, generacija alfa
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 643; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

9.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 868; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

10.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Ključne besede: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 927; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (544,03 KB)

Iskanje izvedeno v 20.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici