| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
2.
3.
DIDAKTIKA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ZA KNJIŽEVNO VZGOJO OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ZMERNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Erina Hodžić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga raziskuje primernost komunikacijskega modela didaktike mladinske književnosti za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Teoreticni del naloge je sestavljen iz dveh poglavij. Prvo poglavje preucuje sodobni pristop k recepcijski in didakticni komunikaciji ob recepciji mladinske književnosti oz. komunikacijski model didaktike mladinske književnosti. Drugo poglavje teoreticnega dela naloge opisuje otroke in mladostnike z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo oddelke vzgoje in izobraževanja ter umešcenost književne vzgoje v kontekst Posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki opredeljuje izvajanje pedagoškega procesa v oddelkih vzgoje in izobraževanja. Empiricni del naloge prikazuje nacrt in izvedbo eksperimenta, ki s skupino mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju preverja pravilnost hipoteze. Slednja predpostavlja, da je komunikacijski model didaktike mladinske književnosti še posebej primeren za književno vzgojo otrok in mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ker najvecje število didakticnih metod izhaja iz nižjih semioticnih funkcij: odloženega posnemanja, ponavljanja, simbolne igre, otroške risbe in notranjih slik. Rezultati eksperimenta postavljeno hipotezo potrdijo.
Keywords: književna vzgoja, komunikacijski model didaktike mladinske književnosti, otroci in mladostniki z zmerno motnjo v duševnem razvoju, Posebni program vzgoje in izobraževanja.
Published: 08.07.2009; Views: 2851; Downloads: 413
.pdf Full text (1,84 MB)

4.
BRANJE NEBESEDNE KOMUNIKACIJE KOT SEGMENT RECEPCIJSKE ZMOŽNOSTI
Marko Plohl Grujić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Usmerjanje pozornosti otrok v neverbalne komunikacijske znake vpliva na zaznavanje in razumevanje le-teh ter na razumevanje sporočilnosti avtorjevega dela. Cilj v raziskavi je bil ugotoviti, ali pri recepciji slikanice obstaja relevantna razlika v razumevanju slikanice med otroki, ki jim je slikanica bila predstavljena na ''običajen'' način, torej tako, da jim je učitelj ob pripovedovanju besedila projiciral ilustracije, a je v fazi interpretacije njihovo pozornost usmerjal le v ''verbalno'' sporočilo, in med otroki, ki jim je bila slikanica predstavljena integralno, tako da so imeli zagotovljen hkraten dostop do besedilnega in slikovnega dela s projekcijo književnih ilustracij, pri tem pa je učitelj pozornost otrok usmerjal tudi v nebesedilne signale v književni ilustraciji. Poglobljenemu doživljanju zgodbe je v obeh skupinah sledila poustvarjalna aktivnost. Učenci so pripovedovali zgodbo, pri tem pa so si lahko pomagali le s projiciranimi slikami. Po analizi govora učencev smo ugotovili, da je razumevanje učencev, pri katerih smo ob interpretativnem branju usmerjali njihovo pozornost v nebesedne znake slikanice, boljše, prav tako pa se ob pripovedovanju pokaže boljše razumevanje čustvenih odnosov in socialne interakcije med književnimi osebami. V raziskovalni nalogi so zajete naslednje metode: eksperimentalna metoda, metoda dela s slikanico in komunikacijska metoda književne vzgoje.
Keywords: slovenščina / medosebni odnosi / komunikacija / recepcija / osnovna šola / razredni pouk / diplomska dela
Published: 12.10.2009; Views: 2883; Downloads: 239
.pdf Full text (3,22 MB)

5.
O PRIMERNOSTI LITERARNODIDAKTIČNIH METOD ZA ŠOLSKO INTERPRETACIJO EXUPERYJEVEGA MALEGA PRINCA
Doroteja Kukovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom O primernosti literarnodidaktičnih metod za šolsko interpretacijo Exuperyjevega Malega princa s teoretičnega vidika obravnava mladinsko književnost, poučevanje le-te nekoč in danes, otrokov bralni razvoj in fantastično pripoved Mali princ, ki je bila deležna mnogih interpretacij. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava dveh sodobnih literarnodidaktičnih metod za uspešno poučevanje književnosti na razredni stopnji, in sicer metodo interpretativnega branja in metodo igre vlog na kanonskem mladinskem besedilu Mali princ. Zanimalo me je, kako prisotnost igre vlog vpliva na boljše zaznavanje in razumevanje omenjenega literarnega besedila. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Kot udeleženci raziskave so sodelovali učenci dveh 5. razredov. Predvidevala sem, da bodo otroci v skupini, kjer sem po interpretativnem branju uporabila še metodo igre vlog, globlje doživeli in bolje razumeli literarno besedilo Mali princ in to hipotezo tudi potrdila. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Keywords: mladinska književnost, bralni razvoj, Mali princ, metoda interpretativnega branja, metoda igre vlog
Published: 01.10.2009; Views: 2484; Downloads: 524
.pdf Full text (824,28 KB)

6.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Keywords: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Published: 16.12.2020; Views: 89; Downloads: 5
.pdf Full text (544,03 KB)

7.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Keywords: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Published: 16.12.2020; Views: 99; Downloads: 4
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Martina Kunčnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V moji diplomski nalogi je obravnavana tema recepcijska zmožnost otroka, oziroma natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v drugem triletju osnovne šole. V prvem delu diplomske naloge sem zajela cilje didaktike mladinske književnosti in eden izmed teh je tudi procesni/funkcionalni cilj oziroma pridobivanje recepcijske zmožnosti. Sledi opis otrokovega recepcijskega razvoja vse od senzomotornega obdobja do obdobja konkretnih, logičnih in intelektualnih operacij. Še posebej izpostavim razvoj recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe po posameznih obdobjih. Potem povzamem literarno teorijo o književni osebi in se nato osredotočim na metode didaktike mladinske književnosti, ki pomagajo razvijati zmožnost zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Na tem mestu natančneje opišem metodo fokusiranja, predvsem metodo fokusiranja na književno osebo. Nato opredelim še , kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe. V drugem delu diplomske naloge pa skušam ugotoviti, na kakšen način didaktična gradiva založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus razvijajo zaznavanje, razumevanj in vrednotenje književne osebe. Didaktika mladinske književnosti navaja besedilne signale, ki so pomembni za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Na podlagi teh sem oblikovala kriterije. S pomočjo teh kriterijev sem nato analizirala didaktično gradivo založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato sledi še primerjava vseh treh založb. Rezultate evalvacije sem podkrepila s primeri, tabelami in besedo. Celotno diplomsko nalogo zaokrožuje sklep.
Keywords: Cilji didaktike mladinske književnosti, recepcijska zmožnost, razvijanje recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe, literarna teorija književne osebe, metoda fokusiranja na književno osebo v drugem triletju osnovne šole.
Published: 01.12.2009; Views: 2674; Downloads: 412
.pdf Full text (493,45 KB)

9.
RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Manuela Jaušovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske zmožnosti v prvem triletju osnovne šole. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi življenja Srečka Kosovela kot človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno produktivnem življenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela. Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in spodbujanje recepcijske zmožnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmožnosti za poezijo, sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika književne didaktike. Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze, preko katerih sem želela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za književno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Izbrala sem didaktični instrumentarij najpomembnejših slovenskih založb in analizirala zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato pa sledi še interpretacija rezultatov.
Keywords: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmožnosti za poezijo, mladinska književnost, integracijska metoda književnega pouka
Published: 14.04.2010; Views: 2844; Downloads: 221
.pdf Full text (704,96 KB)

10.
TRANSMISIJSKI IN KOMUNIKACIJSKI MODEL KNJIŽEVNE VZGOJE - STALIŠČA UČITELJEV
Katja Bek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so strnjene ugotovitve že opravljenih raziskav, v katerih so ugotavljali stališča in mnenja učiteljev o posameznih spremembah, ki jih je s seboj prinesla devetletna osnovna šola. Nadalje je zapisana primerjava strukture in vsebine med učnim načrtom za slovenski jezik za osemletno osnovno šolo ter učnim načrtom za slovenščino za devetletno osnovno šolo, in sicer primerjava prvih dveh razredov osemletne osnovne šole s prvim triletjem devetletne osnovne šole. Opisan je tudi komunikacijski model poučevanja književne vzgoje in nenazadnje izpostavljene posamezne spremembe, ki jih je prinesel prehod od transmisijskega h komunikacijskemu modelu književne vzgoje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerih smo ugotavljali (ne)znanje in stališča učiteljev razrednega pouka prvega in drugega triletja o komunikacijskem modelu književne vzgoje ter razlike med njimi.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, učni načrt, stališča učiteljev, znanje učiteljev, razredni pouk, primerjava
Published: 15.04.2010; Views: 2613; Downloads: 291
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica