1. Pripovedovalska škatla kot didaktični pripomoček v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloEva Vajda, 2024, master's thesis Abstract: Teoretični uvod v magistrskem delu na začetku vsebuje podroben opis govornega razvoja. Sledi predstavitev merjenja govornega razvoja. Predstavimo lestvico govornega razvoja in pripovedovanje zgodbe. Osredotočimo se na spodbujanje govornega razvoja in zmožnosti pripovedovanja zgodbe. Zanimal nas je tudi vpliv družinskega okolja na zmožnost pripovedovanja ter merjenje skupnega branja s ček listo. Posvetili smo se še spodbujanju razvoja zmožnosti pripovedovanja zgodbe v komunikacijskem modelu književne vzgoje. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje pogledali didaktične pripomočke za razvijanje zmožnosti pripovedovanja zgodbe, predstavili smo značilnosti pravljice in se osredotočili na Pripovedovalsko škatlo. V nadaljevanju smo naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo 12 otrok. V sklopu pravljičnega krožka smo z otroki izvedli šest srečanj in se igrali s Pripovedovalsko škatlo. Želeli smo izvedeti, ali se bo pripovedovanje otrok po uporabi didaktičnega pripomočka Pripovedovalska škatla izboljšalo glede na določene kriterije. Na koncu smo prišli do ugotovitev, da so otroci po uporabi Pripovedovalske škatle povprečno uporabili več besed, več različnih besed, manjšo povprečno dolžino povedi, več enostavčnih povedi ter več priredno in podredno zloženih povedi. Izboljšava po uporabi Pripovedovalske škatle je bila vidna tudi v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti. Povprečno večje je bilo tudi število dogodkov in število pravljičnih prvin.
Keywords: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost, Pripovedovalska škatla
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,58 MB) |
2. Empowering educators to teach online reading, learning, and comprehension skills on the example of ecological problemsMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, Hakan Sari, Metin Kiliç, Emre Öztürk, Boris Aberšek, Dejan Zemljak, 2023, professional article Abstract: Reading and learning are changing rapidly in today's world, and educational systems sometimes fail to keep pace. To define the needs related to reading in the modern world, the Stavanger Declaration was written, stating that students should be taught online reading and learning strategies. Educators must also adapt to this. As part of the Learning, Teaching, and Training (LTT) activities, participants (21 individuals from different levels of education) were introduced to the Internet reciprocal teaching (IRT) method. The basis of this research was to find out whether we can empower educators to teach online reading, learning, and comprehension skills in a short training session using the ubiquitous topic of ecological problems as an example. We were also interested in whether a short program that empowers educators to use IRT in their classroom can influence teachers to develop students' digital literacy in their pedagogical work. The results show that the ecological issue, with its timeliness and universal presence in our lives, is an appropriate topic for educators to teach digital literacy. The participants were successful in solving the set tasks, and all of them answered that they would use the IRT method in their future pedagogical work.
Keywords: digital literacy, ecological problems, internet reciprocal teaching method, problem solving, teacher trening
Published in DKUM: 18.09.2024; Views: 0; Downloads: 2
 Link to file |
3. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, master's thesis Abstract: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Keywords: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 120; Downloads: 29
Full text (1,37 MB) |
4. Učenčevo razumevanje in poznavanje ljudskih pravljic : magistrsko deloMedeja Ritlop, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Keywords: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 99; Downloads: 23
Full text (2,14 MB) |
5. The role of rhetoric in teacher virtual exchangesMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, 2024, original scientific article Abstract: Educators’ rhetorical skills are pivotal in virtual collaboration between teachers and parents, enhancing communication clarity and overcoming cultural barriers, thereby enriching educational experience and fostering intercultural understanding. A review of scientific databases such as Academic Search Complete, ERIC, SCOPUS, and Web of Science, was conducted to identify peer-reviewed articles from 2018 onwards that explore the role of rhetoric in teacher virtual exchanges. Articles were analysed for themes, findings, biases, and research gaps. A notable finding is the lack of research on rhetoric in virtual teacher exchanges, despite its potential to overcome cultural barriers and enhance collaboration. The study reveals that effective rhetorical techniques can improve clarity, persuasiveness, and intercultural understanding in virtual exchanges, indicating a need for more research and educational programs in this area. Furthermore, the study extends to virtual communication between teachers and parents, especially with non-native speakers or those with limited proficiency in the official language. This highlights the need for teachers to use sophisticated rhetorical strategies in diverse linguistic situations to improve understanding and involvement. In summary, the research underscores the significant impact of rhetorical skills in virtual teacher exchanges, with broader implications for global collaboration and intercultural understanding in the educational sphere.
Keywords: educational technology, intercultural communication, parent-teacher collaboration, rhetorical strategies, virtual exchange
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 140; Downloads: 7
Full text (652,52 KB)
This document has many files! More... |
6. Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloMichelle Bačič, 2023, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Keywords: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 551; Downloads: 84
Full text (2,12 MB) |
7. Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko deloLana Koželj, 2023, master's thesis Abstract: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo.
Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Keywords: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 365; Downloads: 50
Full text (1,07 MB) |
8. New digital competence for science technology and engineering educationMetka Kordigel Aberšek, Boris Aberšek, 2022, original scientific article Abstract: In the years 2019-2021 a significant step was made in terms of distance learning, which would have otherwise, in normal circumstances, taken several years. While the solutions applied were the best in the given situation, the question arises of what these solutions imply in terms of longterm, systematic changes. The presented research touches upon three key areas that characterize today’s schools: motivation, atmosphere, and competences of teachers and teacher-training students. The starting point of this research is the premise that the pre-crisis digital competences are simply not good enough for today’s situation, or for the near future. Research results show that such fast-tracked changes and the transition to distance education have led to a significant decrease in the motivation of both, teachers and students, that the general atmosphere has worsened, and that there is a significant decrease in competences to be perceived, especially with regard to social and communication competences. The research shows also that neither teachers nor students are sufficiently qualified to work in the society of the future, in society 5.0. What is needed are actual, real changes in the field of digital literacy and digital competences, also indicated in this research.
Keywords: digital literacy, digital competences, distance learning
Published in DKUM: 08.08.2023; Views: 551; Downloads: 38
Full text (473,61 KB)
This document has many files! More... |
9. Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko deloPatricija Pivec, 2023, master's thesis Abstract: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe
jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko
učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Keywords: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 662; Downloads: 140
Full text (2,12 MB) |
10. Mnenja slovenskih učiteljev o morebitnem uvajanju finskih didaktičnih rešitev v slovenski šolski prostor, s poudarkom na učenju materinščine : magistrsko deloMija Bezgovšek, 2022, master's thesis Abstract: Finska je s svojim izobraževalnim sistemom na začetku tega stoletja dosegala visoke rezultate na mednarodnih programih PISA (Programme for International Student Assessment) in PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) ter tako vzbudila veliko zanimanja drugod po svetu. Mnogim je in še vedno velja za velik vzor, prav tako tudi v slovenskem prostoru. Želeli bi si, da bi lahko v naš sistem vključili njihove didaktične elemente in tako izboljšali svoje didaktične sposobnosti poučevanja, konkretneje pri materinščini na razredni stopnji, ter s tem pripomogli k dvigu bralne pismenosti v Sloveniji.
Namen raziskave je bil povzeti bistvene razlike med finskim in slovenskim šolskim sistemom, s poudarkom na razlikah pri materinščini na razredni stopnji. Slovenske učitelje smo povabili k razmišljanju o preoblikovanju slovenskega šolskega sistema na razredni stopnji tako, da bi uvedli nekatere finske novosti. Naš glavni namen raziskave je bil spoznati njihov odziv na te spremembe, kako bi po njihovem mnenju implementacija uspela in kaj bi te spremembe prinesle. K sodelovanju smo povabili enajst učiteljev razredne stopnje, od tega pet iz I. vzgojno-izobraževalnega obdobja in šest iz II. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Izvedli smo polsturkturiran intervju, jih transkribirali in na koncu analizirali.
Ugotovili smo, da bi bile pri učiteljih generalne spremembe pozitivno sprejete, predvsem spremembe glede učiteljevega ugleda in samostojnega odločanja. Prvine specialnodidaktičnega področja, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, so bile dobro sprejete. Za tista področja, ki so danes še manj poznana (drama, projektno delo), smo ugotovili, da v slovenskem prostoru primanjkuje didaktičnega znanja. Predlagamo večje populariziranje posameznih področij, da bi v prihodnje učitelji lažje našli ustrezne rešitve.
Keywords: slovenski šolski sistem, finski šolski sistem, stališča učiteljev, materinščina
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 689; Downloads: 99
Full text (9,51 MB) |
