| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije Avstralije
Marko Mihelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

2.
Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografije
Nina Simonič, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

3.
PRIMERJAVA UČNIH NAČRTOV ZA GEOGRAFIJO V JAVNIH IN WALDORFSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V SLOVENIJI IN NEKATERI VIDIKI KVALITATIVNE ANALIZE OBEH TIPOV OSNOVNIH ŠOL
Klementina Kralj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi so predstavljeni waldorfska pedagogika, njeni temelji in začetki ter značilnosti waldorfske osnovne šole. Teoretičnim osnovam sledi primerjava strukture in vsebine trenutno veljavnega učnega načrta geografije za javne osnovne šole in učnega načrta za waldorfske osnovne šole. Na podlagi primerjave je bilo mogoče ugotoviti, da med učnima načrtoma geografije za javne in waldorfske osnovne šole, kljub temu, da sta na prvi pogled precej podobna, obstajajo razlike. Opravili smo tudi intervjuje z učiteljicama geografije walodorfske in javne osnovne šole, z materama učencev waldorfske in javne osnovne šole ter učencema, ki omenjeni šoli obiskujeta. S tem smo pridobili dodatni zorni kot primerjave pouka geografije na obeh omenjenih šolah.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, učni načrt, primerjava
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (570,63 KB)

4.
Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici
2020

Opis: Priročnik je nastal v okviru projekta ŠIPK z naslovom Martinova učna pot kot medgeneracijski park v Kamnici. Obravnava idejno zasnovo učne poti v Kamnici. Vključuje nabor dejavnosti, ki jih lahko udeleženci in udeleženke izvajajo na Martinovi učni poti. Načrtovana učna pot bo poudarjala aktivno učenje predšolskih otrok in učencev ter učenk Osnovne šole Kamnica izven vrtčevskih in šolskih prostorov. Martinova učna pot je zasnovana kot medgeneracijski park, zato bo namenjena tudi širši družbeni skupnosti.
Ključne besede: projekt ŠIPK, učna pot, medgeneracijski park, Kamnica, učenje
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 30
URL Povezava na datoteko

5.
Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Regionalna identiteta, ena izmed oblik prostorske identitete, je identificiranje posameznika z regijo. Regijo lahko sicer definiramo različno, a gre v splošnem za večji del območja z značilnimi lastnostmi oziroma determinantami (fizičnimi in/ali družbenimi). Nekaj raziskav na temo regionalne identitete je bilo v Sloveniji že narejenih, a med njimi še ni nobene, ki bi različne dimenzije regionalne identitete ugotavljala pri mladih, živečih v pomurski statistični regiji. Namen magistrskega dela je bil analizirati različne dimenzije regionalne identitete mladih v pomurski statistični regiji, kar smo izvedli z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi vprašalnik je bil namenjen mladim s stalnim prebivališčem znotraj pomurske statistične regije, drugi pa vsem mladim, živečim izven nje. S primerjavo obeh skupin smo želeli dobiti vpogled v identitetno razmerje mi : oni. Ugotovili smo, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo identitete v različnih identitetnih elementih, a so na primeru izbranih elementov bolj povezani z regijo kakor preostali, živeči izven regije. Hkrati regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot tisti, živeči v preostalih statističnih regijah. Do razlik med obema skupinama mladih prihaja tudi pri splošnem opredeljevanju dejavnikov za pojav pozitivne regionalne zavesti.
Ključne besede: mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Medpredmetno povezovanje geografije in matematike v osnovni šoli
Alja Balažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje v šolah je vse bolj pogosto in zaželeno zaradi povezovanja znanja različnih šolskih področij in njihove prenosljivosti na življenjske situacije. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize medpredmetnega povezovanja geografije in matematike pripraviti didaktična gradiva za ure medpredmetnega povezovanja omenjenih dveh predmetov. V teoretičnem delu so povzeta ključna spoznanja, vezana na teorijo medpredmetnega povezovanja, predstavljen je pomen geografije in matematike v osnovni šoli. Predstavljeni so tudi kurikularni dokumenti za osnovno šolo s poudarkom na analizi učnih načrtov obravnavanih predmetov ter njuno medpredmetno povezovanje. Na koncu teoretičnega dela smo na podlagi pregleda in analize izbranih geografskih učbenikov določili matematične kriterije za medpredmetno povezovanje z geografijo. Na tej osnovi smo v aplikativnem delu zasnovali zbirko nalog za ure medpredmetnega povezovanja geografije in matematike, ki je sestavljena iz osmih sklopov nalog – vsak sklop vsebuje predstavitev in uvodna pojasnila, naloge za učence ter rešitve nalog z dodatnimi predlogi in pojasnili za učitelje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate anket, ki smo jih izvedli z učitelji geografije in matematike, vezane na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli, in mnenje učiteljev o pripravljeni zbirki nalog. Raziskava je pokazala, da je učiteljem medpredmetno povezovanje pomembno, pri pouku ga uporabljajo v različnem obsegu, zaznavajo pa tudi določene težave. Anketirani učitelji medpredmetno povezujejo geografijo in matematiko na nekaterih področjih ter so pripravljeno zbirko nalog dobro ocenili.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, matematika, osnovna šola, učni načrt, zbirka nalog
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

7.
Tematska učna pot »Od kamna do železa« z inovativnimi pedagoškimi prijemi
Luka Ajlec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena novonastala tematska učna pot »Od kamna do železa«, ki smo jo zasnovali v sklopu projekta Interreg Slovenija-Hrvaška »Prehistory adventure« na Občini Radenci. Učna pot je sestavljena iz štirih točk, ki povezujejo prazgodovinska obdobja z dediščino novejšega časa turističnega kraja. Pot je speljana v zavarovano območje naselbinske, vrtnoarhitekturne dediščine in Nature 2000. Izdelano je bilo besedilo in materialno gradivo za štiri informacijske točke na učni poti. Učno pot smo utemeljili na geografskih in pedagoških vsebinah, ki so predstavljene v didaktičnem priročniku. Učna pot je opremljena z QR kodami, s pomočjo katerih lahko uporabniki dostopajo do nalog, predstavljenih v didaktičnem priročniku. Didaktični priročnik vsebuje podlago za posamezno točko, ki je sestavljena iz navedbe imena, lokacije, ciljev, pripomočkov, ciljne populacije, navodil za izvedbo in sinteze. Na vsaki točki je predstavljenih več nalog, tako da si obiskovalec lahko sam izbere, katere aktivnosti bo izvedel. Didaktični priročnik omogoča celovito doživljanje učne poti v izobraževalnem in turističnem namenu.
Ključne besede: Občina Radenci, učna pot, didaktični priročnik, IKT, geografija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (9,22 MB)

8.
Učilnica v naravi pri osnovni šoli Fram
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 595; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (4,11 MB)

9.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
Uporaba mobilnih telefonov in aplikacij pri pouku geografije v osnovnih šolah
Anja Rašl, 2019, magistrsko delo

Opis: V začetku 21. stoletja so izobraževalne ustanove na široko odprle svoja vrata informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT). V učilnicah so svoj prostor najprej dobili grafoskopi, televizorji in radio, ob vse hitrejšem tehnološkem napredku pa so jih kaj kmalu izpodrinili računalniki, LCD-projektorji, pametne table in tablični računalniki. V zadnjih letih si v izobraževalnem procesu svojo pot vse bolj utirajo tudi pametni mobilni telefoni. V hitrem tempu razvoja mobilne telefonije in vse večji njeni zmogljivosti so nekatere šole in učitelji postali pionirji in začeli pri pouku uporabljati mobilni telefon kot učni pripomoček. Medtem ko so nekateri učitelji v novem elektronskem pripomočku videli priložnosti in nove izzive, so drugi na to spremembo gledali z zadržanostjo. In čeprav se zdi, da se v zadnjem času vedno več učiteljev odloča za vsaj občasno vključitev dela z mobilnimi telefoni pri pouku, marsikatere šole še vedno niso sprejele tega visoko tehnološkega pripomočka kot dela pouka. Prepovedi uporabe mobilnih telefonov v času pouka še danes visijo na stenah hodnikov po slovenskih osnovnih šolah. Pa vendar lahko mobilne telefone zelo dobro vključimo v pouk in učencem omogočimo, da svoje spretnosti uporabe tehnologije uporabijo s kakšnim drugim namenom za razliko od pisanja sporočil in nabiranja všečkov na družabnih omrežjih. Obstaja cela paleta uporabnih aplikacij in spletnih strani, ki jih lahko ponudimo učencem v času izvajanja učne ure, tudi pri pouku geografije. Anketni vprašalniki med učenci so pokazali, da si večina učencev želi del časa pri geografiji preživeti z uporabno mobilno aplikacijo. So tudi mnenja, da bi bile takšne ure zanimivejše. Pogovori z učitelji geografije so odstrli pogled na uporabo mobilnih telefonov pri njihovih urah. Večini učiteljev geografije se zdi mobilna naprava dober pripomoček za nadgradnjo znanja in drugačen način pridobivanja informacij, kjer učenec samostojno prihaja do informacij, ki jih ponuja svetovni splet ali mobilna aplikacija.
Ključne besede: IKT, mobilne naprave, aplikacije, pouk geografije, mobilno učenje
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 959; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici