1. Delo z nadarjenimi dijaki: študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografija : študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografijaJure Čufer, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali učinkovitost stripa kot učnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki smo jo prek stripa obravnavali, so Podnebne spremembe. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki, kako jih identificiramo, predstavili smo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za geografijo. Opredelili smo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot učni pripomoček in predstavili učno temo Podnebne spremembe. Empirični del magistrske naloge smo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki prvih letnikov pri pouku geografije. V raziskovalnem delu smo na podlagi pedagoške kavzalne eksperimentalne metode in študije primera načrtovali, izvedli in evalvirali učno delo uporabe stripa kot učnega pripomočka za usvajanje geografske učne vsebine podnebnih sprememb z nadarjenimi dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Analiza stripa kot učnega pripomočka za nadarjene dijake pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe« in analize odgovorov nadarjenih dijakov prvih letnikov smo pridobili mnenje sodelujočih v raziskavi o uporabi stripa kot učnega pripomočka pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe. Na podlagi odgovorov smo sklenili, da je strip učinkovit didaktični pripomoček in bi ga bilo vredno uporabiti tudi pri drugih učnih vsebinah.
Keywords: geografija, nadarjeni dijaki, učni pripomoček, strip
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 109; Downloads: 8
 Full text (6,98 MB) |
2. Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo : magistrsko deloTim Klecker, 2023, master's thesis Abstract: Osnovno problemsko vprašanje primerjave kompetenčne naravnanosti trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo najprej obravnavamo z vidiki, ki izhajajo iz globalnega splošno-pedagoškega znanstvenega okvirja. V nalogi se v nadaljevanju poglabljamo v področje šolske geografije na ravni obveznega splošnega izobraževanja znotraj njenih diferenciranih didaktično-specifičnih okvirjev obeh držav. Konkretizacija preučevanja se v nalogi na eni strani nanaša na analizo, primerjavo in vrednotenje pedagoških razprav o implementaciji konceptov kompetenc v polje nemškega in slovenskega obveznega splošnega izobraževanja kot tudi njenih teoretičnih podlag, utemeljitev, klasificiranja, razmejevanja, geneze in razvoja ter vodilnih kompetenčnih usmeritev sodobne šole. Pod drobnogled vzamemo še učne rezultate obeh držav v raziskavi PISA in prikazujemo ključne ugotovitve, izhajajoče iz morebitnih učinkov šolskih reform z ozirom na kompetence. Na drugi strani v sferi geografskih predmetno specifičnih perspektiv obravnavane tematike prikažemo, kakšen je prispevek šolske geografije k izobraževanju in pridobivanju geografskih kompetenc ter preučujemo konkretne normativne rešitve umeščanja kompetenc za načrtovanje in izvajanje pouka geografije s slovenskimi in hessenskimi učnimi načrti oz. kurikuli. Delo zaključujemo z analizo, primerjavo in vrednotenjem učnih nalog izbranih učbenikov obeh dežel z vsebinami oz. temami, ki obravnavajo evropski prostor v kontekstu pridobivanja geografskih kompetenc.
Keywords: kompetence, pouk geografije, kompetenčna usmeritev, obvezno splošno izobraževanje, kurikularno načrtovanje
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 152; Downloads: 12
Full text (2,27 MB) |
3. Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Keywords: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 96; Downloads: 24
Full text (3,07 MB) |
4. Predstava o idiličnem podeželju v sloveniji kot gonilo regionalnega razvoja : magistrsko deloZala Virant, 2022, master's thesis Abstract: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.
Keywords: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 272; Downloads: 41
Full text (1,97 MB) |
5. Primerjava rabe IKT pri pouku geografije pred, med in po epidemiji COVID-19 v slovenskih osnovnih in srednjih šolah : magistrsko deloCiril Kolar, 2022, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Keywords: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 350; Downloads: 73
Full text (3,48 MB) |
6. Geografska gozdna čutna učna pot po kočevskem : magistrsko deloTina Troha, 2022, master's thesis Abstract: Gozd je pomemben element globalnega ekosistema, obenem pa vir različnih znanj, prostor za razvijanje spretnosti, nenazadnje pa tudi nosilec ključnih vrednot, ki so steber naših življenj. Žal smo ljudje z njim čedalje manj povezani in izgubljamo navezanost, ki je bila pri naših prednikih globoko zakoreninjena. Dinamika sodobne družbe, odtujen načina življenja in povečana uporaba tehnologije v zadnjem času zmanjšujejo tudi moč čutnega zaznavanja. Čutno zaznavanje je za človeka zelo pomembno, saj veliko pripomore k boljšemu razumevanju sveta, ki nas obdaja, s tem pa prispeva k varovanju planeta oz. k trajnostnemu razvoju.
Z upoštevanjem navedenega je v magistrski nalogi na podlagi že obstoječe gozdne učne poti Rožni studenec oblikovan predlog osmišljenih didaktičnih dejavnosti, ki temeljijo na geografskih potencialih Kočevskega s poudarkom na gozdu, obenem pa spodbujajo veččutno zaznavanje. Izvedeno je motivirala želja, da bi se mladi skupaj s starejšimi podali na geografsko gozdno čutno učno pot ter skupaj reševali naloge, s katerimi bi osvežili ali pridobili novo znanje o geografiji Kočevskega oziroma o posameznih geografskih potencialih te regije, razvijali in krepili svoje raznovrstne kompetence, pa tudi bogatili drug drugega. Geografska gozdna učna pot je tudi dobra priložnost za praktični šolski izkustveni pouk na prostem. Navedeno so potrdili udeleženci pilotne skupine, ki so pot preizkusili, ter ob koncu podali svoja mnenja in pripombe ter nekaj idej za izboljšave.
Keywords: geografska gozdna učna pot, veččutno učenje, Kočevje, Rožni studenec
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 276; Downloads: 64
Full text (6,05 MB) |
7. Lokalizacija učenja na primeru geografije in zgodovine Oplotnice : magistrsko deloAnja Regoršek, 2022, master's thesis Abstract: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti.
Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Keywords: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 611; Downloads: 73
Full text (3,47 MB) |
8. Pouk geografije in zgodovine v muzeju in arhivuAndreja Lajh, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je analizirati pedagoško ponudbo slovenskih muzejev in arhivov, ki jo nudijo šolskim skupinam, s posebnim poudarkom na dveh ustanovah – Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskem arhivu Ptuj. V teoretičnem delu naloge smo predstavili muzej in arhiv kot ustanovi, sodelovanje šol z muzeji in arhivi, medpredmetno povezovanje kot način pedagoškega dela v muzeju in arhivu, oblike, metode in učne pripomočke za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju in arhivu ter opravili pregled obstoječih vsebin za učence v izbranih slovenskih muzejih in arhivih. V empiričnem delu smo se posvetili dvema izbranima ustanovama, in sicer Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Na primeru izbranih ustanov smo opravili podrobnejši pregled pedagoških vsebin. Ugotovili smo, da obe ustanovi sodelujeta z okoliškimi osnovnimi in srednjimi šolami, jim nudita različne pedagoške programe, učne ure, vodenja po razstavah ipd. Šole se za obisk pogosto odločajo in na tak način popestrijo in poglobijo pouk. Na podlagi pregleda ponujenih učnih vsebin smo nato za vsako ustanovo pripravili po dve pedagoški delavnici v obliki učnih priprav s prilogami (npr. učni list). Eno od delavnic, pripravljeno za muzej, smo z dijaki tudi izvedli v praksi in tako opravili pedagoški eksperiment, s katerim smo med drugim ugotavljali odnos dijakov do pouka v ustanovah. Ugotovili smo, da večini dijakov drugačen način dela, ki ga nudijo ustanove, kot sta muzej in arhiv, odgovarja, na tak način si učno snov lažje in bolje zapomnijo, menjava okolja pozitivno vpliva na njihovo motivacijo. Kljub temu se je potrebno zavedati, da je nekaterim dijakom bližji klasični način pouka v učilnici.
Keywords: muzej, arhiv, pedagoški programi, pouk geografije, pouk zgodovine
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 565; Downloads: 48
Full text (5,49 MB) |
9. Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije AvstralijeMarko Mihelj, 2021, master's thesis Abstract: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Keywords: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 645; Downloads: 140
Full text (5,75 MB) |
10. Stanje in perspektive terenskega dela pri pouku geografijeNina Simonič, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Keywords: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 895; Downloads: 212
Full text (3,12 MB) |
