| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Friedrich Glausers Einfluss auf das Werk
Mateja Sagadin, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: švicarska književnost, kriminalni roman, Glauser, Friedrich, Dürrenmatt, Friedrich, naključje, Švica, kritika, diplomska dela
Objavljeno: 21.01.2009; Ogledov: 3561; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (638,33 KB)

2.
ŽENSKE V DELIH NEMŠKO GOVOREČIH AVTORIC; NA PRIMERU NOVELE SIMULTANO AVTORICE INGEBORG BACHMANN IN SUPERŽENSKA AVTORICE HERE LIND
Katja Kocbek, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne se je začela sprememba družbe, ki je najbolj vplivala na emancipacijo zadnjih 50 let. Demokratizacija družbe je podpirala predvsem enakopravnost spolov. Nova samozavest biti odločilno udeležen pri izgradnji novega naroda in gospodarska neodvisnost žensk je pospešila tudi naraščajoči vpliv na literaturo. Če pogledamo seznam nemško govorečih avtoric v prilogi, ugotovimo, da se vedno več žensk odločit za pisanje. Včasih je bila to čista domena moških in le redke ženske, ki so predstavljale izjemo, so si drznile uveljavljati se kot pisateljice. Danes si najbolj priznanih literarnih nagrad ne moremo več predstavljati brez pisateljic. Z Ingeborg Bachmann, eno najuspešnejših avstrijskih pisateljic, in Hero Lind, uspešno nemško pisateljico današnjega časa, sem izbrala dve ženski, ki sta močni, uspešni ter emancipirani, ki pa jima kljub temu v življenju ni bilo lahko in sta se morali boriti za svoj položaj in uspeh. In taki so tudi njuni ženski liki. To so ženske, ki se morajo obdržati v svetu, ki ga prevladujejo moški, in to jim uspeva. Nadja, ženski lik iz pripovedi Simultan, je uspešna v svojem poklicu simultane prevajalke. Poklicno je uspela v vsem, kar si je zastavila za cilj. Le odnosi med njo in njenimi moškimi niso taki, kot si je predstavljala, da bodo. To niso enakopravna partnerstva, znajde se v vlogi žrtve. V ljubezni ne najde sreče, zato nikoli ni srečna. Njen poklic, čeprav je v njem uspešna, ji ne nudi zadovoljstva, ki ga potrebuje v življenju. Nadja se v svoji predstavi o ljubezni oddalji od sreče, v zvezi z moškim ni osvobojena in srečna, temveč zelo osamljena ter ujeta v svojem čustvovanju. Kljub mnogim sredstvom za komuniciranje med Nadjo in moškimi nikoli ne pride do pravega pogovora. Po razočaranju se Nadja znajde med življenjem in smrtjo. Na koncu ima možnost, da pogleda vase, globoko v notranjost, kjer poteka uničenje ženstvene identitete. Nadja ugotovi, da ni treba, da je v življenju vse idealno. Sprejme dejstvo, da v ljubezni ne najde sreče, in se vrne k svojemu delu, ki jo izpolnjuje. In morda bo imela v prihodnosti možnost, da se bo dokazala kot ženska. Na drugi strani je Frančiška, junakinja iz Das Superweib. Na začetku romana je tipična gospodinja, ki doma pazi otroke in čaka uspešnega moža. V svoji vlogi ženske in matere ni srečna. Ko se loči od moža, ji z ramen pade breme, in končno zaživi. Temu pa se pridruži še nenadejani uspeh, ki ga doživi kot avtorica romana. Moški jo še vedno poskušajo podučevati in kontrolirati, vendar ona tega več ne dopušča. Izkušnja iz njenega zakona jo je izučila in tokrat ne bo naredila iste napake. Mož ji kaj tako velikega ni prisodil, zato je toliko bolj osupnjen, ko se njegova nekdanja žena uspe uveljaviti kot pisateljica. Oba ženska lika sta v svojih poklicih uspešna in v celoti izpolnjena. Le v ljubezenskih zvezah z moškimi imata težave. Moški ju imajo še vedno za šibkejši spol, ki ga je treba zaščititi, podučevati in kontrolirati. Še vedno se morata boriti za enakopravnost v svoji zvezi z moškim. Eni uspe in je srečna, druga pa sprejme dejstvo, da njeno življenje ni idealno, se ne bori proti temu, temveč se ponovno, z vso vnemo vrže v poklicno življenje in upa, da bo v prihodnosti imela možnost tudi v zasebnem življenju najti svojo srečo.
Ključne besede: švicarska književnost; ženska literatura; ženski liki; novela; roman;Ingeborg Bachmann; Simultano; Hera Lind; Superženska
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 2550; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (659,33 KB)

3.
Podoba Slovenije in Slovencev v romanih
Maša Jert, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj tega dela je bil analizirati dva romana avstrijskega avtorja Josepha Rotha: Radetzkyjeva koračnica in Kapucinska grobnica. Želela sem priti do ugotovitve, kakšna je dana podoba Slovenije in Slovencev v obeh romanih in ali je pri prevodu romanov v slovenščino oz. na mestih, ki opisujejo Slovence prišlo do razlik.
Ključne besede: avstrijska književnost, Radetzkyjeva koračnica, Kapucinska grobnica, prevod, podoba Slovenije, Slovenci.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1785; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (869,42 KB)

4.
MEDKULTURNI ODNOSI V ROMANIH FRANCA SUPINA
Diana Lamot, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V središču diplomske naloge so trije romani Franca Supina: „Musica leggera“, „Die Schöne der Welt oder der Weg zurück“ in „Ciao, amore ciao“. Najprej sledi razlaga koncepta interkulturalnosti in najpomembnejših temeljnih pojmov, pri čemer je bil koncept transkulturalnosti Wolfganga Welscha obravnavan kot kritika koncepta interkulturalnosti. S tem je bilo ustvarjeno izhodišče za nadaljnje izluščenje motivov medkulturnih odnosov v romanih. Tematsko Supino v svojih romanih obravnava situacije in figure iz svojega okolja ter življenja. Rojen je bil kot otrok italijanskih zdomcev v Švici, kar je vplivalo na motiviko in tematiko v njegovih romanih. Najpomembnejši motiv, motiv seconda generazione (druge generacije), se pojavlja v vseh treh romanih. Avtor ne postavlja v ospredje toliko situacije priseljencev, ampak njihovih otrok, ki so tam rojeni in odrasli. Biti med dvema svetovoma, medkulturnost, tvori jedro vseh treh romanov. Temu sledijo tudi motivi, kot sta brezdomstvo in iskanje domovine, ki so neposredno povezani z življenjem v tujini ter z izseljenstvom. Glasba, ki je pomemben motiv, ponazarja povezavo med enim in drugim svetom in ne pozna meja. Supinov način pripovedovanja je iskren, trezen in brez klišejev.
Ključne besede: Ključne besede: interkulturalnost, transkulturalnost, medkulturni odnosi, motivi
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1826; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Ključne besede: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2227; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (666,95 KB)

6.
IZGUBLJENA GENERACIJA: PRIKAZANA NA PRIMERIH WOLFGANG BORCHERT IN ERICH MARIA REMARQUE
Jasmina Tomc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z literarno ubeseditvijo generacije mladih vojakov, ki jih je vpoklic na fronto iztrgal iz zakoreninjenosti v družini in domovini. Vojna je pretrgala njihov osebni razvoj in številni so se iz vojne ali vojnega ujetništva vrnili ranjeni. Za to generacijo se je v literaturi uveljavil izraz »izgubljena generacija«. Erich Maria Remarque in Wolfgang Borchert sta bila med predstavniki te mlade generacije, ki je morala sodelovati v vojni in je po koncu vojne poskušala začeti znova. Z analizo del obeh avtorjev smo primerjali značilnosti »izgubljene generacije« po I. in po II. svetovni vojni, kakor je ubesedena v literarnih delih.
Ključne besede: Izgubljena generacija, Erich Maria Remarque, Wolfgang Borchert, protivojni roman, svetovna vojna.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2139; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (406,05 KB)

7.
KNJIŽEVNO PREVAJANJE NA PRIMERU ROMANA "LEBEN DER SCHWEDISCHEN GRÄFIN VON G***"
Manja Leš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični del, kjer je razložena teorija prevajanja, ki je temelj prevajalčevega znanja, in na praktični del, v katerem je analiziran roman Leben der schwedischen Gräfin von G*** in prevedeni ter komentirani različni prevajalski problemi. S pomočjo analize romana sem izbrala naslednje prevajalske probleme: najprej je bilo obravnavano prevajanje naslova dela, ki je lahko preprosto ali zapleteno zgrajen in različno oblikovan. Naslednji problem so bila osebna in zemljepisna lastna imena, ki se zaradi ohranjanja svojega nacionalnega statusa naj ne bi prevajala. Zastarele in zastarevajoče izraze sem prevedla s sodobnimi slovenskimi inačicami, besede francoskega izvora pa z ustreznimi slovenskimi izrazi ali tujkami, ki se v slovenskem besedišču pogosto uporabljajo. Zapleteno zložene povedi so bile analizirane, prevedene in nekatere preoblikovane. Roman je vseboval tudi nekaj redkih besed in besednih zvez, ki se danes ne uporabljajo več in jih slovarji ne razlagajo, zato je bil njihov pomen ugotovljen iz konteksta. Pri pogojnih stavkih in pismih je šlo za upoštevanje in prenos emocionalnosti v ciljno besedilo. Vikanje zaljubljencev in zakoncev med seboj je bilo v prevodu spremenjeno v nam bolj običajno tikanje. Na koncu pa sta bili razloženi še dve stilistični posebnosti romana: ponavljanje in menjava glagolskega časa.
Ključne besede: književno prevajanje, zgodovina prevajanja, koraki pri prevajanju, roman, prevajalski problemi
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 1687; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (641,39 KB)

8.
PREVODI ŠVICARSKE KNJIŽEVNOSTI V SLOVENSKI JEZIK IN ODZIVI NANJO
Eva Senica, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj pričujoče diplomske naloge je bil čim bolje predstaviti švicarsko književnost, in sicer tisti del, ki je preveden v slovenski jezik. Poleg tega me je zanimal odziv slovenske javnosti nanjo. Švicarska književnost je zanimiva zlasti zato, ker na enotnem geografskem področju nastajajo štiri različne književnosti v štirih različnih jezikih: nemška, francoska, italijanska in retoromanska. Prvo poglavje v diplomski nalogi je kratka predstavitev prevajanja, sledi mu poglavje o prevajanju na Slovenskem. Predstavljena so različna prevajalska načela in predstavniki posameznih teorij. Ker jedro diplomske naloge predstavljajo književni prevodi, je tudi teoriji književnega prevajanja namenjeno eno poglavje. Književno prevajanje je eno izmed najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja; književni prevajalec mora obvladati dva jezika, hkrati pa mora biti tudi umetnik, da začuti zgodbo, rimo, slog besedila ali pesmi. Nenazadnje pa je v teoretičnem delu predstavljena še literarna kritika kot posebna vrsta literarnega vrednotenja. Jedro diplomske naloge predstavljajo prevodi švicarske književnosti v nemškem jeziku v slovenski jezik in odzivi slovenske javnosti na le-te. V slovenski jezik je prevedene veliko švicarske književnosti; vse od otroške in mladinske književnosti do zapletenih romanov, dram in kratkih zgodb. Slovenska javnost je ta dela dobro sprejela in jih pozitivno ovrednotila. Kljub številnim prevodom pa obstaja še mnogo kakovostnih avtorjev, ki še čakajo na slovenski prevod, npr. Erika Burkart, Gabrielle Alioth, Maja Beutler, Martin R. Dean, Friedrich Glauser, Werner Schmidli, Claudia Storz … Diplomska naloga odkriva mnoge zanimive avtorje in avtorice ter jih predstavi v drugi luči; skozi oko slovenskega prejemnika.
Ključne besede: švicarska književnost, teorija prevajanja, literarni prevod, prevodi v slovenščino, literarna kritika.
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2442; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (713,27 KB)

9.
PREVOD IN/ALI PRIREDBA: PREVAJANJE MLADINSKE LITERATURE NA PRIMERU PRAVLJICE DIE BIENE MAJA UND IHRE ABENTEUER
Tadeja Ščavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Med pisanjem pričujoče diplomske naloge sem si zastavila dva vodilna cilja. V prvem delu diplomske naloge sem želela teoretično obdelati pojem književnega prevajanja in mladinske književnosti ter ugotoviti, katere so posebnosti prevajanja le-te. Izpostavila sem nekaj izbranih prevajalcev, teoretikov oz. avtorjev, ki so se s teorijo prevajanja ukvarjali v preteklosti, kakor tudi nekaj sodobnih teoretikov in poskušala predstaviti njihove poglede glede (ne)zvestobe izvirnemu besedilu. Ustavila sem se tudi ob pojmu priredba in poskušala nanizati nekaj najpogostejših razlogov za prirejanje v mladinski književnosti ter jih ilustrirati s primeri. V drugem delu sem vso pozornost namenila izbranemu nemškemu izvirniku Die Biene Maja und ihre Abenteuer iz leta 1920 in njegovi priredbi Dogodivščine čebelice Maje iz leta 2004. Zanimalo me je, ali priredba kaže znake odmikanja od izvirnika iz utemeljenih razlogov, opredeljenih v prvem delu tega diplomskega dela. Ker analiza slehernih prevodnih premikov ne bi bila smiselna, sem se poleg tega osredotočila še na prevodne premike, ki so značilni prav za področje prevajanja mladinske književnosti, vendar žal v negativnem smislu, saj se navadno pojavljajo spontano ali brez pravih utemeljitev. V mislih imam različne olepšave in rabo pomanjševalnic. Ugotovitve o (ne)smiselnosti prirejanja glede na izbrano izvirno literarno delo sem zbrala v sklepnem delu. Ugotovila sem, da je prevajalka oz. prirejevalka upoštevala najpogostejše razloge za prirejanje v mladinski književnosti in skladno s tem iz besedila odstranila nekatere neprimerne vsebine, na primer nasilje oz. smrt. Po drugi strani pa je neupravičeno posegala v izvirnik, ko je s pomanjševalnicami poskušala olepšati prevod.
Ključne besede: mladinska književnost, priredba, prevod, književno prevajanje, pravljica, zvest prevod, svoboden prevod
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2442; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (430,80 KB)

10.
BÄRLACH IN TSCHANZ PROTI CROSSU IN RUSKINU PRIMERJAVA FIGUR DETEKTIVOV V DÜRRENMATTOVEM ROMANU SODNIK IN NJEGOV RABELJ IN JAMESA PATTERSONA ZBOGOM, DEKLETA!
Mitja Anžel, 2011, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi sem raziskal, kdo je detektiv, kakšne so značilnosti kriminalnega romana in kateri avtorji so pripomogli k njegovi uveljavitvi. Osrednji del naloge pa predstavlja ugotovitev, da sta se Friederich Dürrenmatt in James Patterson na svojevrsten način odmaknila od tradicionalnega kriminalnega romana. Predstavil sem tudi življenjepisa Friedricha Dürrenmatta in Jamesa Pattersona. Analiziral sem njuna romana Der Richter und sein Henker in …denn zum Küssen sind sie da/Zbogom, dekleta! poiskal pa sem tudi podobnosti in razlike med detektivi iz omenjenih dveh romanov.
Ključne besede: Detektiv, primerjava, Friedrich Dürrenmatt, James Patterson
Objavljeno: 12.09.2011; Ogledov: 1964; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (498,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici