1. E-learning materials for the Slovene language in elementary schools (6th-9th grade)Alenka Valh Lopert, Mihaela Koletnik, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: The theoretical part of the paper presents the project Slovenščina na dlani (lovene in e al o or and) which is intended for the establishment of an interactive learning environment for the Slovene language (as mother tongue) in elementary and secondary schools. In this paper we limit the research to elementary school. In the empirical section, we focus on freely available e-learning materials for the Slovene language from the 6th to the 9th grade of elementary school and present the results of an analysis of 10,118 tasks according to their types. The findings indicate an unbalanced representation of different types of tasks, with short answer types in the majority, the task type that is least popular among students. By introducing the most advanced linguistic technology into learning processes, we try to overcome the limitations of existing e-resources for learning the Slovene language. Ključne besede: Slovene language, language study and teaching, native language, elementary education, learning resources, projects, mother tongue, elementary school, elearning resources Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (241,82 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Imenitnost slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024 Opis: Knjiga Imenitnost slovenskega jezika v prvem razdelku predstavlja moj pogled na pretirano udinjanje dela slovenske visokošolske srenje globalni kapitalski eliti, ki usmerja slovensko visoko šolstvo na stranpota slovenstva. Dokazujem zmoto, da se mora slovenščina v univerzitetnih predavalnicah na Slovenskem in v znanstvenih objavah slovenskih profesorjev zamenjati z angleščino. Premislek o (ne)potrebnosti slovenskega (učnega) jezika prinaša jasen zaključek, da slovenskemu (učnemu) jeziku ne smemo odvzeti imenitnosti zaradi tujščine (=angleščine). V Sloveniji je doma slovenščina, brez nje v Sloveniji ne bo šlo, zato je potrebno razumeti, da tudi na slovenskih univerzah ne gre brez slovenščine. Finančnih težav slovenskega visokega šolstva ne smemo reševati z razprodajo slovenskega učnega jezika in prelaganjem odgovornosti za nespametno anglizacijo slovenskih univerz na ramena t. i. »internacionalizacije«. V drugem razdelku knjige prikazujem odnos mojih profesorjev in vzornikov (Martina Orožen, Zinka Zorko, Jože Toporišič, Jožef Smej) do slovenskega jezika in vsega, kar določa pošteno znanstveno in raziskovalno delo ter odgovornost do slovenstva. Ključne besede: slovenski jezik, jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, 15. člen Zakona o visokem šolstvu, učni jezik, anglizacija slovenskega visokega šolstva Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (12,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Besedje iz pomenskega polja "Človek" (telo, bolezni, družina) v izbranih koroških govorih : diplomsko deloKatja Tomažič, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah.
S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja.
V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali.
Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu.
Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala.
Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture.
Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom. Ključne besede: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek« Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. Konceptualizacija ljubavi u srpskom i slovenačkom jezikuGjoko Nikolovski, Mihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rad se fokusira na konceptualizaciju ljubavi u srpskom i slovenačkom jeziku kroz prizmu kognitivne teorije metafore. U tom cilju analiziran je srpski i slovenački frazeološki i nefrazeološki materijal, što znači duboku i intimnu emociju i snažnu naklonost prema drugoj osobi. Prikupljena građa je klasifikovana prema 13 metafora koje predstavljaju različite aspekte kompleksnog fenomena sa ciljem da se identifikuju razlike i sličnosti u konceptualizaciji ljubavi u oba jezika. Polazna hipoteza članka je da se konceptualizacija ljubavi može realizovati uz pomoć frazeološkog i nefrazeološkog materijala, čime se pruža širi pogled na definiciju ljubavi kao emocionalnog fenomena u oba jezika. Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 14
Povezava na datoteko |
5. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 11
Povezava na celotno besedilo |
6. Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju. Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 7
Povezava na datoteko |
7. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza). Ključne besede: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 81; Prenosov: 11
Celotno besedilo (895,31 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi. Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike. Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,21 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemihMihaela Koletnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri. Ključne besede: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 36
Celotno besedilo (594,64 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |