1. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in RuteBarbara Hriberšek, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Ključne besede: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega VrhaNejc Lazar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 286; Prenosov: 39
Celotno besedilo (671,83 KB) |
4. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoruBarbara Zakocs, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 334; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,04 MB) |
5. Slovenščina na dlani 2Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 476; Prenosov: 44
 Povezava na datoteko |
6. Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoruMartina Zakocs, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo.
V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu.
Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 657; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorihAna Sobočan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 737; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,38 MB) |
8. Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorihNina Balažek, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 856; Prenosov: 106
Celotno besedilo (711,73 KB) |
9. Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoruMihaela Koletnik, Tina Šabec, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredinjamo na frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival, zbrane v notranjskem zagorskem govoru, ki ga slovenska dialektologija uvršča v primorsko narečno skupino. Zapisanih in analiziranih je bilo sedemdeset frazemov. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti v slovarskih virih primerjani s knjižnimi (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Kebrov Slovar slovenskih frazemov). Dvanajst narečnih frazemov v knjižnih virih ni evidentiranih. Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentrupertskem govoru. V obeh krajevnih govorih je najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, med posamičnimi živalmi pa je na prvem mestu pes, kar nazorno odraža pogostost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih se pojavljajo tudi lokalno specifični ter v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajoči frazemi.
Ključne besede: živalska frazeologija, narečna frazeologija, domače živali v frazemih, notranjsko narečje, krajevni govor, vas Zagorje
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 59
Celotno besedilo (627,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Kletvice in psovke v trboveljskem govoruTea Lopan, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine.
Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo.
V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje.
Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 3592; Prenosov: 960
Celotno besedilo (1,32 MB) |
