Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: slovenščina, narečja, izrazje, sodarstvo, Biš, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, diplomska dela
Objavljeno: 05.02.2009; Ogledov: 2986; Prenosov: 438
Celotno besedilo (4,57 MB)

Opis: V diplomskem delu Besedje v štajerskem kungoškem govoru je prikazana narečna podoba obmejnega kraja Zg. Kungote. Namen raziskovalnega dela je bil opis kungoškega govora na različnih jezikoslovnih ravninah (glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni) in razdeliti narečno besedje na prevzeto in neprevzeto na osnovi njihove etimologije po abecednem vrstnem redu. Narečno gradivo, ki je bilo zbrano na terenu v letu 2008, navaja odgovore po vprašalnici furlanskega atlasa ASLEF v eni raziskovalni točki. Zbiranje gradiva se je odvijalo po običajnem načinu v skladu z metodo snemanja in zapisovanja gradiva v slovenski fonetični transkripciji. Zapisane so bile nekatere dejavnosti, ki so v kraju že izginile. Kungoški govor je del kozjaškega govora, ki spada v severnoštajersko podnarečje. Govor je izgubil intonacijsko naglaševanje, naglašeni pa so le dolgi samoglasniki. Samoglasniški sistem je monoftongično-diftongičen: i:/i:¶, i:e, é:/eãe:, e:, e:¶/a:¶, a:, o:ú/a:ú, ó:, u:o, u:/u:ú. Razpoznavna značilnost govora je zatezanje samoglasnikov i in u ter diftongizacija stalno dolgega jata in etimološkega o v širok fonem. Kungoški govor na leksikalni ravni odraža germansko interferenco, ki je bistvena značilnost govora in dokaz večstoletnega vladanja tujega gospodarja v teh krajih, čeprav je zbrano gradivo pretežno slovensko narečno.
Ključne besede: severnoštajersko podnarečje zgornjekungoški govor kozjaški govor besedje štajerskega kungoškega govora jakostno naglaševanje nemške izposojenke ASLEF vprašalnica
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2065; Prenosov: 247
Celotno besedilo (451,29 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v občini Turnišče so zbrana ledinska in hišna imena občine Turnišče, ki zajema kraje Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče. Na tem območju se govori turniški govor, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v južno ali dolinsko podnarečje, z monoftongično-diftongičnim samoglasniškim sistemom. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek/priimki (pri domačijah z večimi hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak). Ledinska in hišna imena predstavljajo del kulturne dediščine in bogastvo občine Turnišče. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost tukajšnjih ljudi na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, kar pa je še posebej pomembno, domačini jih še vedno uporabljajo, prenašajo se tudi na mlade rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, precej je germanizmov in nekaj madžarizmov.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2986; Prenosov: 549
Celotno besedilo (1,33 MB)

Ključne besede: slovenščina, Turnišče, dialektologija, Prekmurje, kuharska leksika, diplomska dela
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 1942; Prenosov: 257
Celotno besedilo (804,62 KB)

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Vogričevcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Vogričevci in okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v srednjeprleški govor. Ta govor je del prleškega narečja in se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Vogričevci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarčka, ki je razdeljen na tri sklope: Kmečko orodje, pridelki, delo na polju, Živali, Vrt in sadovnjak. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 717 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Slovar zajema iztočnice, ki so razvrščene po abecednem redu. Poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Nato sledi pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih. Med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za takšen vpliv nemščine na prleško leksiko je zgodovinski, kajti nekoč so ljudje tukaj živeli v stiku z nemško govorečimi prebivalci. Precej je tudi romanizmov, ki pa so bili največkrat sprejeti prav prek nemščine. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Za informatorja sem izbrala g. Antona Vajdo iz Vogričevcev. Gospod Anton se ukvarja s kmetijstvom in pozna še veliko starih orodij ter pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje in drugih kmetijskih opravilih. Iz otroštva in po pripovedovanju njegovih staršev se spominja, kako so ljudje nekoč želi ročno s srpom ali koso, žito mlatili s cepci, ga očistili plev s pomočjo vejalnika. Nato so bile uvedene slamoreznice in mlatilnice ter šele v šestdesetih letih preteklega stoletja so se pojavili prvi kombajni, ki so želi in mlatili obenem. Pred uvedbo traktorja so orali s preprostimi plugi, ki jih je vlekla vprežna živina, in kosili ročno.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, srednjeprleški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2917; Prenosov: 489
Celotno besedilo (927,25 KB)