1. Konceptualizacija ljubavi u srpskom i slovenačkom jezikuGjoko Nikolovski, Mihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rad se fokusira na konceptualizaciju ljubavi u srpskom i slovenačkom jeziku kroz prizmu kognitivne teorije metafore. U tom cilju analiziran je srpski i slovenački frazeološki i nefrazeološki materijal, što znači duboku i intimnu emociju i snažnu naklonost prema drugoj osobi. Prikupljena građa je klasifikovana prema 13 metafora koje predstavljaju različite aspekte kompleksnog fenomena sa ciljem da se identifikuju razlike i sličnosti u konceptualizaciji ljubavi u oba jezika. Polazna hipoteza članka je da se konceptualizacija ljubavi može realizovati uz pomoć frazeološkog i nefrazeološkog materijala, čime se pruža širi pogled na definiciju ljubavi kao emocionalnog fenomena u oba jezika.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 1
Povezava na celotno besedilo |
3. Zoonimi v slovenskih, hrvaških in ruskih primerjalnih frazemih ter slovenskih narečjihMihaela Koletnik, Natalia Kaloh Vid, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku preučujemo knjižne slovenske, hrvaške in ruske primerjalne frazeme z zoonimno sestavino, ki opredeljujejo človekove lastnosti (značajske, mentalne, telesne), človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, v primerjavo pa so vključeni tudi frazemi iz primorskega notranjskega zagorskega govora, štajerskega južnopohorskega oplotniškega govora ter desetih prekmurskih govorov, pokrivajočih vsa tri prekmurska podnarečja. Prikazati želimo, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v normiranih knjižnih jezikih in naravnih narečnih govorih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
Ključne besede: slovenščina, hrvaščina, ruščina, narečna frazeologija, frazemi, primerjalne analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 1
Povezava na datoteko |
4. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Ključne besede: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (895,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemihMihaela Koletnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri.
Ključne besede: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 9
Celotno besedilo (594,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Intertekstualnost in Razodetje v slovenskem prevodu Bulgakovove Bele gardeNatalia Kaloh Vid, Mihaela Koletnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek uvodoma predstavi ustvarjalnost enega največjih sodobnih ruskih pisateljev Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, v nadaljevanju pa se osredotoči na analizo prevoda intertekstualnih figur, ki jih Bulgakov uporabi za vzpostavitev vzporednic z apokaliptično prerokbo, upodobljeno v Janezovem razodetju, v svojem prvem romanu Bela Garda. Avtor edinega slovenskega prevoda je Marjan Poljanec (1973). V romanu je moč opaziti številne apokaliptične aluzije in neposredne navedke iz Razodetja, ki opozarjajo na poseben pomen apokaliptične zgodbe v Bulgakovovi mojstrovini. Zanimalo nas je, kako so, če so, ohranjeni v slovenskem prevodu in kakšne prevajalske strategije je uporabil Poljanec.
Ključne besede: prekmurski jezik, novoslovenščina, slovenščina, rokopisi, učbeniki, domoznanstvo
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko deloTjaša Miholič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 32
Celotno besedilo (817,30 KB) |
